Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Pred obravnavo na vladi morajo predlog tudi še dokončno uskladiti znotraj koalicije, so sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost.

Kot so na omenjenem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, so v preteklih tednih potekala intenzivna in poglobljena usklajevanja besedila zakona o dolgotrajni oskrbi med ministrstvom in vsemi ključnimi deležniki: s pogajalsko skupino Ekonomsko-socialnega sveta, s posvetovalno delovno skupino, z izvajalci, uporabniki, strokovno javnostjo in civilno družbo.

Na skupinskih in individualnih srečanjih ter v pisnih predstavitvah so v sklopu javne obravnave deležniki podali predloge in pobude v zvezi z zakonom, predvsem na področjih financiranja, operativnih vidikov izvajanja storitev in pravic uporabnikov, so pojasnili. Ministrstvo pa je te pripombe, kot so zapisali, v največji meri upoštevalo in oblikovalo končno besedilo, ki predstavlja izhodišče za sklepna usklajevanja z ministrstvom za finance.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo, da središče usklajenega besedila novega zakona ostaja posameznik, uporabnik storitev. Ob tem so navedli besede ministra Simona Maljevca, da je jedro njihove vizije zgraditi mrežo storitev v skupnosti in s tem starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma oz. v znanem okolju. Obenem pa želijo tistim, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, omogočiti iz javnih sredstev zagotovljen socialni del oskrbe.

Po besedah ministra usklajeno besedilo zakona ne posega v nabor posameznikovih storitev. V naboru pravic tako ostajata dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek (preoblikovan obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo), institut oskrbovalca družinskega člana (preoblikovan obstoječi družinski pomočnik), kot dodatni pravici pa zakon vpeljuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnost in e-oskrbo.

Zakon opredeljuje tudi načine in vire financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, in sicer proračunski vir ter enoodstotno prispevno stopnjo delavcev in delodajalcev. Po ministrovi oceni so bila usklajevanja, tudi v finančnem delu, uspešna. "Preliminarne raziskave so pokazale, da večina Slovenk in Slovencev ne nasprotuje obveznemu zavarovanju, če ta pomeni, da ima posameznik na stara leta neko obliko dolgotrajne oskrbe, financirano iz javnih sredstev, zagotovljenih tudi iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To jasno kaže, da ostajamo solidarna družba," so ministrove besede navedli v sporočilu.

Kot so zapisali, z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi ministrstvo vzpostavlja nov socialni steber. "Smo hitro starajoča družba, aktivno prebivalstvo bo imelo od plačevanja prispevka, kljub temu, da storitev dolgotrajne oskrbe sami še ne bomo potrebovali, korist že takoj. Dolgotrajno oskrbo bodo uporabljali naši starši in stari starši, storitve bodo dostopne in kakovostne, aktivni prebivalci pa bomo razbremenjeni marsikatere skrbi," je prepričan minister.

Po nekaterih optimističnih pričakovanjih bi lahko bil zakonski predlog uvrščen na dnevni red vlade že v četrtek prihodnji teden.

Socialni partnerji opozarjajo na časovnico

Medtem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) pojasnjujejo, da je časovnica sprejemanja zakona preambiciozna. Predsednik ESS-ja Jakob Počivavšek ob tem pojasnjuje, da bi teoretično sicer bilo mogoče, da vlada predlog zakona obravnava že prihonji teden, a ker ESS z zadnjim predlogom za zdaj še ni seznanjen, je po njegovih besedah to malo verjetno. Naslednja seja ESS-ja pa je sklicana za 23. junij.

"Gre za izjemno zahteven zakon in vlada si ne bi smela privoščiti tako kratkih časovnic pri vsebinsko tako pomembnih zakonih," pa je opozorila članica pogajalske skupine ESS-ja Martina Vuk.

Člani pogajalske skupine ESS-ja so sicer najprej dobili na mizo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in osnutek izhodišč sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, zatem pa še predlog zakonskih členov o financiranju sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe.

Sindikati si ob tem želijo, da bi bila osnova za uvedbo novega prispevka širša in da bi vanjo poleg plače zajeli tudi druge oblike premoženja ali vsaj vrste prihodkov, denimo obresti in dividende, je poudarila Vuk.

Medtem ko sindikati uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo ne nasprotujejo, so bolj zadržani na delodajalski strani. Predlog zakona namreč predvideva uvedbo nove prispevne stopnje za delodajalce in delojemalce v vrednosti enega odstotka.

Eden od ključnih izzivov pri implementaciji zakona pa bo po mnenju ESS-ja tudi kadrovsko vprašanje. "Zagotavljanje ustreznega kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo velika težava," je še poudarila Vuk.

Noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so sindikati izrazili načelno podporo. A glede prispevka, ki bo nadomestil premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so mnenja, da bi moral biti bolj pravičen in solidaren, kot je trenutna enotna dajatev. "V zakonu mora biti zagotovljeno tudi, da bodo vse pravice, ki so zagotovljene danes, zagotovljene tudi v prihodnje," je dejala Vuk in dodala, da po zdajšnjem predlogu ni tako.

Različni pogledi o načinu pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo