V državno blagajno naj bi se leta 2022 steklo 11,47 milijarde evrov. Foto: Pixabay
V državno blagajno naj bi se leta 2022 steklo 11,47 milijarde evrov. Foto: Pixabay

Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj sta v četrtek poslancem predstavila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Oba sta izpostavila investicije, ki se občutno povečujejo. V vsakem izmed naslednjih dveh let jih bo na voljo namreč za kar dve milijardi evrov. "Proračuna za leti 2022 in 2023 sta optimistična in razvojno naravnana, s sredstvi za investicije, kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo," je dejal Janša.

Šircelj o gospodarskih gibanjih in proračunu: Največje tveganje je necepljenost

Proračunski uporabniki bodo imeli prihodnje leto na voljo skupaj 13,94 milijarde evrov, leto pozneje se bodo odhodki spustili na 13,36 milijarde evrov. Povečujejo se predvsem naložbe v zdravstvo, znatna sredstva so načrtovana tudi za cestno in železniško infrastrukturo, pa protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi za kulturo, znanost in digitalno povezljivost.

V državno blagajno naj bi se leta 2022 steklo 11,47 milijarde evrov, leta 2023 pa naj bi se prihodki povzpeli na 11,84 milijarde evrov. "Letos smo že presegli raven davčnih prihodkov iz predkriznega leta 2019, kar je eden najboljših rezultatov v območju evra in EU-ja," je dejal premier.

Prvi proračune obravnavali člani odbora za zadeve EU-ja

Parlamentarna delovna telesa bodo proračunske dokumente obravnavala na sejah, ki so sklicane do prihodnjega petka, prvi so se z njimi seznanili člani odbora za zadeve EU-ja. Minister Zvonko Černač, ki vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je dejal, da ima Slovenija trenutno odlične gospodarske kazalnike, kar daje ustrezne podlage za načrtovanje.

116. redna seja Odbora za zadeve Evropske unije

Do konca sedanje finančne perspektive v letu 2027 oz. še dve leti po tem bo imela Slovenija na voljo toliko nepovratnih evropskih sredstev kot še nikoli doslej, je dodal. Zadovoljen, da se je letos spomladi sprostil krč, ki se je kar nekaj časa dogajal pri črpanju evropskih sredstev, je Černač povedal, da bo imela Slovenija iz različnih evropskih skladov kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost v letu 2022 na voljo 1,3 milijarde evrov, v letu pozneje pa okoli eno milijardo evrov. "Vse to so dobri obeti za naprej, na nas je, da na ustrezen način izpeljemo vse načrtovane investicije, ki so predvidene iz teh sredstev," je pozval.

Evropski viri sicer predstavljajo pomemben segment obeh proračunov. Prihodki proračuna iz evropskih sredstev so v letu 2022 načrtovani za 1,7 milijarde evrov in v letu 2023 za 1,5 milijarde evrov, največ iz naslova kohezijske politike. Podobne so številke na strani vplačil v evropsko blagajno.

Sredstva ministrstva za zunanje zadeve se v primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2022 nekoliko povečujejo, vseeno pa se za nekatere programe zmanjšujejo. Med najpomembnejšimi naložbami ministrstva je državi sekretar Jožef Drofenik omenil obnovo poslovnih prostorov v Bruslju in vile na Šubičevi ulici v Ljubljani ter ureditev prostorov za veleposlaništvo v Seulu, povečujejo se tudi stroški plač in redne naložbe.