Predsednik NSi-ja Matej Tonin je pred kratkim predlagal, da bi poslance, ki se neprimerno izražajo, kaznovali. Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat je tokrat menil, da bi se pri tem lahko zgledovali po poslovniku Evropskega parlamenta. Foto: TV Slovenija
Predsednik NSi-ja Matej Tonin je pred kratkim predlagal, da bi poslance, ki se neprimerno izražajo, kaznovali. Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat je tokrat menil, da bi se pri tem lahko zgledovali po poslovniku Evropskega parlamenta. Foto: TV Slovenija

Pobudnik sklica nujne seje odborov za notranje zadeve in pravosodje je NSi, ki je besedilo v sopodpis poslal vsem poslanskim skupinam.

"Besede imajo neverjetno moč in predstavljajo odtis, ki ga vsak dan znova pustimo v svetu," je na novinarski konferenci povedal vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat. Po njegovih besedah ne želijo biti politično sodišče, a je njihova naloga, da budno spremljajo dogajanje v družbi in se na sovražne pojave pravočasno odzovejo.

Prav tako po njegovih trditvah v NSi-ju na nikogar ne kažejo s prstom, ampak pozivajo, da se "na neki način zresetiramo, ker smo prišli do točke, kjer slovenska družba še ni bila". Strinja se, da je naloga parlamentarcev, da najprej sebi postavijo ogledalo. Želi si, da bi iz besedišča parlamentarcev izginile besede, kot so fašisti, kriminalci na oblasti, golazen in podobno.

Opozoril pa je tudi na izkazovanje sovraštva v javnosti z nacističnim kljukastim križem, kar se je po njegovih navedbah začelo že na protivladnih protestih. To je označil za povsem nedopustno.

SDS: Grožnje funkcionarjem je treba preganjati po uradni dolžnosti

Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je opozorila, da v SDS-u že vrsto let prejemajo grožnje in žalitve, zlasti predsednik Janez Janša. Po mnenju SDS-a se je nestrpni govor začel z naslovnicami Mladine, ki da jih nikoli niso obsodili ustvarjalci javnega mnenja in organi pregona. Po njenih ocenah krivdo nosijo tudi tožilstvo oz. organi pregona, pri čemer je spomnila, da tožilstvo ni obsodilo primerov napisa "smrt Janšizmu".

V SDS-u menijo, da je treba vsako grožnjo resno obravnavati, grožnjo s smrtjo državnim funkcionarjem pa je treba začeti preganjati po uradni dolžnosti. Želijo si, da se ti pojavi ne bi le stopnjevali, ampak da se jih zaustavi, ko je, upajo, še pravi čas, je dejala Jerajeva.

Poslanka SMC-ja Mateja Udovč je izpostavila družbeno odgovornost in dejala, da morajo vrednote, kot sta strpnost in solidarnost, postati temelj družbenega delovanja. S pojavom ekstremizma, ki se v zadnjem času čedalje pogosteje pojavlja, te vrednote po njenem mnenju izgubljajo svoj pomen ali pa so poteptane.

"Če se ne bomo odločno odzvali in bomo takšne oblike zavržnega delovanja le mirno opazovali, jih bo družba začela sprejemati kot nekaj povsem običajnega in normalnega," je opozorila.

Podpisnice zahteve za sejo med drugim predlagajo, naj odbora priporočita pristojnim državnim organom, naj posebno pozornost posvetijo raziskovanju in preprečevanju pojavov ekstremizma, ekstremističnih skupin in z njimi povezanega nasilništva.

Vlada naj preuči spremembe zakonodaje ne več področjih

Prav tako naj priporočita organom pregona, naj pri svojem delovanju med glavne prioritete umestijo tudi primere nedovoljenega delovanja ekstremističnih skupin zoper življenje, osebno varnost in dostojanstvo, premoženje ljudi ter ustavno ureditev države. Vladi pa naj predlagata, da preuči potrebo po spremembah zakonodaje s področja kazenskega prava, javnega reda in miru, medijev ter spletnih družbenih omrežij.

Opozicija: Odvračanje pozornosti od dejanskih težav

V SD-ju in Levici menijo, da gre pri zahtevi za nujno sejo odborov DZ-ja za notranje zadeve in pravosodje za preusmerjanje pozornosti od dejanskih težav. Kritični so tudi v LMŠ-ju. Dobro bi bilo, če bi predstavniki koalicije čas, namenjen tej seji, namenili za to, da postavijo ogledalo samim sebi, je menila strankina poslanka Jerca Korče.

V Levici po besedah vodje strankine poslanske skupine Mateja T. Vatovca menijo, da gre za poskus preusmeritve pozornosti od nečednih poslov vlade. Kot je dejal v izjavi v DZ-ju, gre po njihovem mnenju za "poskus odmika od vseh afer, povezanih s korupcijo te vlade", pri čemer je med drugim izpostavil nabave ventilatorjev in mask, dogajanje, povezano s slovaškim Skytollom, pa tudi z dodelitvijo sredstev Zavodu Iskreni.

Prav s tem in vprašanji, ki so jih ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju postavili o dogajanju pri razpisu, na katerem so bila omenjenemu zavodu dodeljena sredstva, zahtevo po sklicu nujne seje povezuje tudi poslanec SD-ja Marko Koprivc.

Meni, da gre za preusmerjanje pozornosti od dejanskega problema, pri čemer je spomnil, da je bil Cigler Kralj soustanovitelj Zavoda Iskreni. Ker odgovorov na vprašanja, ki so jih postavili ministru, "nočejo ali ne morejo dati, so se poslužili najlažjega načina, in sicer napadanja, napadanja opozicije, napadanja tistih, ki gledajo vladi in njenim nespodobnim ravnanjem pod prste", je še dodal.

Kritičen je tudi do predlaganih sklepov, ki naj bi jih sprejemal odbor. Prepričan je, da so nedopustni, absurdni in nevarni za demokracijo. "Policiji želijo nalagati, kaj naj počenja in koga naj preiskuje, to je absolutno nedopustno," je poudaril.

Razprava o stopnjevanju sovražnosti

Zorčič: V primerjavi z zahodnimi demokracijami je naš parlament v redu

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je v odzivu na pobudo povedal, da so bile že v preteklosti takšne pobude. Po njegovem mnenju imajo pravil in zavedanja o tem, kako se vesti v DZ-ju, dovolj, vprašanje pa je, ali je zanje volja. Nova pravila bi morali sprejemati poslanci, ki pa lahko največ naredijo s svojim zgledom, torej da se vedejo tej instituciji primerno, je poudaril.

Glede na dogajanje zlasti v zadnjih mesecih je razprava o morebitnem finančnem sankcioniranju poslancev po njegovem mnenju sicer na mestu, a ne bi delal prehitrih korakov niti delal vzporednic z Evropskim parlamentom. Strinja se, da občasno prihaja do intenzivnejših razprav, a primerjalno gledano z razvitimi zahodnimi demokracijami je naš parlament po Zorčičevem mnenju zelo v redu.

Lani sprejet poslanski etični kodeks sicer predvideva tudi ukrepe, a doslej še niso nikogar obravnavali, saj za to še ni bilo predvidenega postopka. Zorčič je danes pojasnil, da je ta pravila pripravil. Na prvem sestanku s podpredsedniki DZ-ja so se dogovorili, da za nazaj ne bodo nikogar obravnavali, pač pa bodo odslej pozorni na morebitne kršitve kodeksa. Predvidoma na začetku vsakega meseca se bodo sešli, pregledali, ali so prejeli kakšno pobudo ali sami zaznali kakšno kršitev kodeksa, in se odločili, ali bodo kogar koli po etičnem kodeksu tudi obravnavali.