Mineva 105 let, odkar je 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev pri gradnji ceste zasul snežni plaz, ki se je usul z Mojstrovke. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Mineva 105 let, odkar je 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev pri gradnji ceste zasul snežni plaz, ki se je usul z Mojstrovke. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Slavnostni govornik je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da bi Slovenija lahko bila "točka prijateljstva in miru" ter igrala vlogo povezovalca. Spomin na dogodke med prvo svetovno vojno, ko je pod Vršičem snežni plaz zasul ruske vojne ujetnike, na kar zdaj opominja Ruska kapelica, je "priložnost za nov razmislek o miru in o tem, kako ga ohranjati".

Slavnostni govornik je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Slavnostni govornik je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Obe svetovni vojni, "dve veliki tragediji", sta po njegovem mnenju svet hkrati tudi povezali "v prizadevanjih, da se kaj takega nikoli več ne ponovi". Obe vojni sta hkrati tudi "motivirali začetek povezovanja Evrope in sodelovanja med narodi, ki nam zagotavlja najdaljše obdobje svetovnega miru", je menil.

Zavzel se je za nadaljnje povezovanje in sodelovanje, "da bi bil mir še trajnejši", v tem kontekstu je podprl nadaljevanje širitve EU-ja na Zahodni Balkan. Spomnil je, da je to tudi prioriteta slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. "Pomembno pa je tudi nadaljevanje dialoga med Unijo in Rusijo," je poudaril.

"Povezani smo po slovanski krvi"

Polaganje venca. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Polaganje venca. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Slovenija ima po ministrovih besedah do Rusije poseben odnos. "Povezani smo po slovanski krvi, kulturno in gospodarsko," je poudaril. Simbol tega posebnega odnosa je prav vsakoletna slovesnost pod Vršičem. Slovenija ceni, da enak pomen temu posveča tudi Rusija.

Dogovor med predsednikoma obeh držav, Boruta Pahorja in Vladimirja Putina, da bi vsakoletno slovesnost ob Ruski kapelici poimenovali v dan slovensko-ruskega prijateljstva, je po Počivalškovih besedah "še en korak sodelovanja in dialoga naših dveh narodov v prid miru in prijateljstva".

Počivalšek je kot gospodarski minister poudaril pomen gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo, kjer si želi nadaljnje rasti. A to po njegovem mnenju ni vse. "Pomembno je izpostaviti tudi področje kulture, športa in diplomacije. Pri vseh teh vprašanjih je Slovenija kompetentna sila, da odigra pomembno vlogo povezovalca," je poudaril podpredsednik slovenske vlade.

Slovenija bi lahko "odigrala aktivno vlogo" tudi pri reševanju geopolitičnih vprašanj, "kjer so ključne velesile". "Naša država ima dovolj znanja in še več gospodarskih rezultatov, da se aktivno vključi v to igro velikih," je izjavil Počivalšek.

"Kombinacija naše zgodovine in našega dolgoročnega gospodarskega napredka na samem zahodu slovanskega sveta nam daje pogum, da se ponudimo za točko prijateljstva in miru," je dejal. "Na koreninah nekdanjih spopadov lahko gradimo mir in novo prijateljstvo," je dodal in znova poudaril simbolični pomen Ruske kapelice, ki je nastala med prvo svetovno vojno.

Prišel je tudi predsednik republike

Slovesnosti, ki je letos posvečena več obletnicam, med njimi 200. obletnici udeležbe ruskega carja Aleksandra I. na ljubljanskem kongresu in 30-letnici samostojnosti Slovenije, se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V spomin na ruske vojake je položil venec.

Po koncu slovesnosti je Pahor za medije znova poudaril pomen dogovora s Putinom, da se dan slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem – zadnjo soboto v juliju – razglasi za dan slovensko-ruskega prijateljstva. Kljub razlikam v političnih stališčih med državama sta se s Putinom strinjala, da si je treba prizadevati za dialog v prid miru in prijateljstva, je poudaril.

Kovšca: Združimo moči, znanje in vpliv, da mir ostane in se prijateljstvo krepi in nadgrajuje

Rusko delegacijo na slovesnosti je letos vodil podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta Konstantin Kosačev. Rusko pravoslavno cerkev pa je predstavljal nadškof Ruzskij Tihon, vodja Berlinsko-nemške škofije.

Tudi Kosačev je v svojem nagovoru poudaril velik simbolni pomen razglasitve dneva slovensko-ruskega prijateljstva. Pojasnil je, da je Ruska kapelica "sveti kraj", ki ni zgolj spomenik umrlim ruskim vojakom, "temveč tudi simbol močnih duhovnih vezi in bratske solidarnosti obeh narodov". Kosačev je ob tem posredoval tudi Putinovo osebno zahvalo Pahorju za pobudo, ki krepi vezi med narodoma.

Kot je še dejal, je tudi Rusija zainteresirana za krepitev dvostranskega sodelovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in humanitarnem področju. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja zgodil tudi premik odnosov med EU-jem in Rusijo z mrtve točke. Pri tem stavi na "konstruktiven pristop slovenskega vodstva".

Rusko kapelico pod Vršičem so leta 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin na umrle tovariše, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul snežni plaz. V spomin na umrle v plazu so postavili leseno kapelico v pravoslavnem slogu.

Lesena kapelica je z leti strohnela, zato so jo leta 1991 konzervirali in obnovili dotrajane dele. Leta 2006 je bila kapelica v celoti obnovljena.

Slovesnost pri ruski kapelici