Razbremenitev se tiče primarne ravni, npr. družinskih zdravnikov. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Razbremenitev se tiče primarne ravni, npr. družinskih zdravnikov. Fotografija je simbolična. Foto: Reuters

Peter Požun je v imenu državnega sveta (DS) pojasnil, da bi po zakonskem predlogu izvajalci nekaterih zdravstvenih storitev v naročilno knjigo vpisali le podatke, ki so nujni. Trenutna zakonska ureditev namreč opredeljuje tudi vpis nekaterih podatkov, ki za izvajanje teh zdravstvenih storitev niso potrebni.

Poleg tega zakonski predlog po Požunovih besedah tudi podaljšuje čas, v katerem bi morali bolniki izvajalcu zdravstvene storitve, za katero se potrebuje napotnica, to predložiti. Čas za predložitev napotnice v nujnih primerih pa bi ostal enak. Cilj sprememb je tudi povečati učinkovitost zdravstva s pomočjo digitalizacije.

Koalicija načeloma naklonjena

Seja odbora je zaradi ohranjanja razdalje potekala v glavni dvorani parlamenta. Foto: DZ/Matija Sušnik
Seja odbora je zaradi ohranjanja razdalje potekala v glavni dvorani parlamenta. Foto: DZ/Matija Sušnik

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je dejala, da vlada ne nasprotuje predlogu, vendar zagovarja celovito ureditev pravice do spoštovanja pacientovega časa oziroma področja pacientovih pravic. Je pa vlada opozorila, da je predlog treba nomotehnično urediti.

Predlog je naletel na enotno podporo med koalicijskimi poslanci. Pritrdili so predlagatelju, da gre za dobrodošel korak k debirokratizaciji in digitalizaciji zdravstva. Strinjali so se, da bi s sprejetjem sprememb, ki jih predlaga državni svet, razbremenili družinske zdravnike nepotrebnih administrativnih opravil.

Opozicija do predloga kritična

Manj navdušenja nad zakonskim predlogom je bilo slišati v delu opozicije. Podporo predlogu so napovedali v SD-ju in SAB-u. V LMŠ-ju so napovedali, da predlogu ne bodo nasprotovali, proti pa so se izrekli v Levici, kjer so ocenili, da gre za parcialno rešitev, ki se ne dotika ključnih problemov primarnega zdravstva, kot je dostopnost storitev.

Iz SD-ja, SAB-a in LMŠ-ja so prišli pozivi, naj vlada vzpostavi učinkovit informacijski sistem v zdravstvu in pripravi celovito zakonsko ureditev področja pacientovih pravic. V Levici pa so vladi očitali, da je v času epidemije pozabila na pravico bolnikov po dostopnosti vseh zdravstvenih storitev, ne le do zdravljenja bolezni covid-19.

Podporo odbora so dobila tudi vsa dopolnila, ki so prišla iz vladnih oziroma koalicijskih vrst, namenjena pa so bila odpravi nomotehničnih pomanjkljivosti zakonskega predloga.

Razpravljali o Kustečevi in nenošenju maske

Sorodna novica V opoziciji menijo, da bi morala ministrica Kustečeva zaradi neuporabe maske odstopiti

Sicer se je odbor za zdravstvo po koncu redne seje skupaj z odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino sestal še na nadaljevanju nujne seje, začete 1. oktobra, na kateri sta na zahtevo poslanske skupine SAB-a obravnavala kršitev odloka o obveznem nošenju zaščitnih mask šolske ministrice Simone Kustec.

Ministrica se je znašla pod plazom kritik, ker 21. septembra na prireditvi Olimpijskega komiteja Slovenije za omizjem ni nosila zaščitne maske. Za svoje ravnanje se je opravičila, opravila dve samoplačniški testiranji na okužbo z novim koronavirusom in se do prejema negativnih izvidov samoizolirala.

Poslanci so razpravo končali že 1. oktobra, tokrat pa so le glasovali o sklepih. Oba sklepa, ki ju je predlagal SAB, je koalicijska večina v obeh odborih zavrnila. Z enim od njiju bi odbora Kustečevo pozvala, naj predsedniku vlade Janezu Janši nemudoma poda svoj nepreklicni odstop z ministrske funkcije.

Koalicijski predlog sklepa pa sta odbora podprla. Z njim sta pozvala k spoštovanju splošnih demokratičnih načel, kot sta načelo enakopravnosti in načelo enake obravnave državljanov tudi pri uveljavljanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ter sankcioniranju zaradi njihovega nespoštovanja.

Video: Posnetek celotne seje

11. redna seja Odbora za zdravstvo