Pozdravi z balkanske migrantske poti. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Poročilo lahko preberete na spodnji povezavi

"V poročilu smo razkrili dejanja policije, lahko rečemo, da gre za nezakonito izganjanje prosilcev za azil na Hrvaško. Slovenska policija namerno presliši prošnje za azil in po nekem ključu, ki ni čisto jasen, ni razkrit, izroča begunce hrvaški policiji v negotovo usodo," je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnil član civilne iniciative Info Kolpa Miha Turk. Poročilo so pripravili s podporo organizacije Border Violence Monitoring.

"Samoumevno sprejeto je, da se begunce vrne na Hrvaško," je izpostavil Turk in dodal, da je treba razmisliti in govoriti o tem, kaj jih na Hrvaškem čaka. "Ne gre za kamp na Korčuli, razmere na Hrvaškem so grozne, kako jih hrvaška policija tretira in potem neposredno vrže v Bosno, Slovenija je del tega procesa," je dodal.

"Dogaja se poneverjanje uradne dokumentacije, saj policija zapiše, da osebe niso zaprosile za azil, in jih lahko vrnejo po sporazumu na Hrvaško. Takšno ravnanje policije v nevarnost in življenjsko ogrožanje potiska prebežnike in jih sili v obupane poskuse, kot se je zgodilo v Beli krajini," je dejal član Jošt Žagar.

Biti izgnan na Hrvaško po navedbah iniciative ni tako nedolžno, kot se zdi na prvi pogled, saj se hrvaški organi "brutalno izživljajo, jih pretepajo, vzamejo jim jakne, nahrbtnike, jih zažgejo in razbijejo mobilne telefone". V letu 2018 so po uradnih podatkih na Hrvaško vrnili 4.653 ljudi.

Slovenska in hrvaška policija na podlagi meddržavnega sporazuma sodelujeta, po mnenju nevladnikov je tako "odgovornost za grozljiv tretma hrvaške policije prebežnikov tudi na strani slovenske policije, slovenske države in slovenske javnosti".

Šarec v Odmevih: Verjamem, da policija ravna zakonito
O očitkih civilnodružbene iniciative Info Kolpa policiji glede nezakonitega zavračanja tujcev, ki izrazijo namero zaprositi za azil, je premier Marjan Šarec v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal, da zaupa policistom in vodstvu policije ter verjame, da policija ravna zakonito.
Novinarska konferenca, na kateri so člani iniciative Info Kolpa predstavili poročilo, ki slovenski policiji očita nezakonito vračanje prebežnikov Hrvaški. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Kaj se je zgodilo po maju 2018?

Iniciativa Info Kolpa je začela delovati spomladi leta 2018, ko so pri srečanjih s prebežniki opažali, da tako rekoč vsak posameznik izraža namero zaprositi za azil, a po lanskem maju uradni podatki policije tega niso več odražali. "Precej indicev in sumov je bilo, da slovenska policija zavrača prošnje za azil, kar je bilo težko dokazati, policija pa to uradno taji, trdi namreč, da ti posamezniki ne želijo zaprositi za azil, in jih lahko uradno vrne," je pojasnil Turk.

"Letos z maja na mesec junij je na Policijski postaji Črnomelj delež izraženih prošenj za azil med prebežniki padel z 99 na zgolj tri odstotke in takšen padec vzbuja opravičen sum, da se je to zgodilo po navodilu vrha policije," pa je pojasnil Žagar.

Dokazovanja nezakonitega ravnanja policije so se po njegovih besedah lotili tako, da so se postavili v vlogo posrednika s predpostavko, da se morebiti prosilci za azil in policija ne razumejo, da nastaja komunikacijski šum. "Pripravili smo številko, kamor so begunci lahko poklicali samo in le, ko so bili v Sloveniji, ko so bili še na Hrvaškem, je bila edina informacija, ki smo jo dali, naj pokličejo, ko bodo v Sloveniji," je pojasnil. Prebežniki so na številko sporočali namero zaprositve za azil, svoje ime in lokacijo, te podatke pa so nato v civilni iniciativi sporočili naprej varuhinji človekovih pravic in policijski postaji. "Temu navkljub so bili posamezniki pogosto izročeni nazaj na Hrvaško in potem v Bosno," je sklenil in dodal, da je varuhinja glede teh dogodkov začela preiskavo, ki ni prinesla ugotovitev, saj zapiše, da obstaja resen dvom, da slovenska policija to počne, ni pa za to trdnih dokazov, in v nadaljevanju, da je treba dvom odpraviti. Nevladniki se sprašujejo, kako se je lahko varuhinja kar ustavila pri preiskovanju tega vprašanja.

"Implikacija tega je, da je javnost kar sprejela, da ima policija izjemne pristojnosti v življenju teh posameznikov, ki so podvrženi grozni usodi, naše poročilo je odgovor na poziv varuhinje, lahko se pa vprašamo, zakaj je morala to raziskati civilna iniciativa," je sklenil.

Hrvaški policisti se nad prebežniki "brutalno izživljajo", opozarjajo nevladniki. Foto: EPA

Dokumentirali 20 primerov

V poročilu so podrobno dokumentirali 20 primerov, ki vključujejo telefonska sporočila prebežnikov, da želijo v Sloveniji zaprositi za azil. Nekateri so bili kljub temu vrnjeni na Hrvaško, nekaterim je policija omogočila prošnjo za azil, za nekatere pa ni znano, kaj se je z njimi zgodilo. Pričevanja ljudi, ki so bili verižno izgnani iz Slovenije in prek Hrvaške v BiH, pa omenjajo tudi nasilje, udarce, grožnje in prisilno podpisovanje neprevedenih dokumentov, ki ga zahtevajo slovenski policisti.

Ustaljena praksa onemogočanja pravice do azila in verižnih množičnih vračanj se je po njihovih navedbah začela konec maja 2018, ko je nekdanji generalni direktor policije Simon Velički v navodilu policistom naročil, naj v mešanih patruljah slovenskih in hrvaških policistov ljudi, ki jih ujamejo pri nezakonitem prečkanju meje, vrnejo v obravnavo hrvaški policiji. Ta dokument je objavljen v poročilu, a ne v celoti, saj želi policija razkritje nekaterih delov preprečiti s tožbo na upravnem sodišču, čeprav informacijska pooblaščenka meni, da bi moralo biti javno. Nevladniki menijo, da navodilo najverjetneje vsebuje tudi usmeritve za ravnanje s prebežniki, ki niso v skladu z zakonodajo in osnovnimi etičnimi standardi.

Obupne razmere v Bosni

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi Matej Kavčič, ki je v Bosni prebežnikom pomagal kot prostovoljec. Pojasnil je, da so ob hrvaški meji veliki kampi prebežnikov. Največ jih je v Bihaću, kjer je v treh kampih okoli 4.000 ljudi, in Veliki Kladuši, kjer je v kampu okoli 700 ljudi in še nekaj sto ljudi zunaj. "Na poti iz Sarajeva do Bihaća so policijske nadzorne točke, kjer ljudi mečejo z avtobusov in vlakov in se potem znajdejo sredi ničesar," je dejal. V kampih je po njegovih besedah zdravstvena nega "na psu".

"Veliko ljudi ima veliko poškodb zaradi poti, tako zaradi padcev, nasilja policije kot nasilja med ljudmi samimi. Pralnih strojev ni, nikjer v Veliki Kladuši si ljudje ne morejo oprati oblek, na voljo so zgolj prhe," je opisal. Za prebežnike skrbijo lokalni prostovoljci, najbolj znan pa je primer picerije "Kot Latana", ki v Veliki Kladuši kuha hrano. Na mesec potrebujejo od štiri do pet tisoč evrov za obratovanje, iščejo prostovoljce in sredstva, je sklenil.

Kaj se je zgodilo maja 2018, da je število prosilcev za azil strmo upadlo, se sprašujejo nevladniki in odgovor terjajo od ministra za notranje zadeve. Foto: BoBo

Peticija s šestimi zahtevami

V iniciativi so pripravili peticijo s šestimi zahtevami, ki jo je predstavil Tit Starc. "Od vlade zahtevamo, da odstopi od meddržavnega sporazuma s Hrvaško o izročitvi oseb, katerih vstop ali prebivanje v državi je nezakonito, od varuha človekovih pravic Petra Svetine pričakujemo, da se jasno opredeli do policijskih postopkov z migranti na meji ter da uvede nepristransko preiskavo obravnave migrantov in omogoči javno objavo izsledkov. Od ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, da se podrobno opredeli do poročila iniciative Info Kolpa in da dopusti prisotnost civilne družbe v postopkih obravnave migrantov zaradi namena vzpostavitve civilnega nadzora, kjer obstaja sum kršenja človekovih pravic, minister pa naj pojasni tudi nenaden upad deleža izraženih namer za zaprositev za azil med majem in junijem 2018," je naštel.

Poleg tega nevladniki zahtevajo polno razkritje vsebine spornih policijskih depeš in sprožitev preiskave proti nekdanjemu generalnemu direktorju policije Simonu Veličkemu, sedanji direktorici Tatjani Bobnar, nekdanji notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar in nekdanjemu državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu zaradi suma zlorabe pooblastil. Zahtevajo tudi preiskavo proti posameznim policistom, ki naj bi proti prebežnikom uporabili čezmerno fizično silo.

Katere so nezakonite prakse policije? "Neupoštevanje pravice do zaprositve za azil, neomogočanje individualne obravnave, ki privede do kolektivnih izgonov celotnih družin, in verižno vračanje, zdaj se prav Cerar (zunanji minister Miro Cerar, op. a.) dogovarja za podoben režim, kot je na južni tudi na italijanski meji," pa je za konec strnil član iniciative Arne Zupančič. Omenjene policijske prakse po njegovih besedah povzročajo, da se prebežniki vedno bolj izogibajo slovenski policiji. "Tako se veča pritisk na civilno prebivalstvo, ustvarjajo se okoliščine, v katerih se ljudje zatekajo v počitniške hiše, kradejo avtomobile in ugrabljajo ljudi, da bi le prišli naprej," je sklenil.

Natančno informiranje prebežnikov o njihovih pravicah ob vstopu v Slovenijo ne more biti kaznivo dejanje, so ob koncu opozorili nevladniki, ki se pogosto otepajo očitkov, da prebežnikom pomagajo nezakonito prečkati meje.

Delo slovenske policije je strokovno in zakonito, se je na očitke civilnodružbene iniciative Info Kolpa o zavračanju prebežnikov odzval vodja oddelka za upravljanje meja v sektorju mejne policije Peter Skerbiš. Foto: BoBo

Policija zavrača vse očitke

Delo slovenske policije je strokovno in zakonito, se je na očitke civilnodružbene iniciative Info Kolpa o zavračanju prebežnikov odzval vodja oddelka za upravljanje meja v sektorju mejne policije Peter Skerbiš. Znova je zagotovil, da policija nikomur ne odreka pravice do mednarodne zaščite.

Trditve o zavračanju prebežnikov je policija v preteklosti že večkrat preverila in ni ugotovila nepravilnosti. Prav tako so po njegovih navedbah tovrstne trditve preverjali nevladne organizacije, varuh človekovih pravic in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Pri tem nobena izmed institucij ni ugotovila nepravilnosti, je poudaril Skerbiš.

UNHCR je denimo ugotovil le, da ima Slovenija premalo prevajalcev, a je to po Skerbiševih besedah težava, s katero se spopadajo vse države na balkanski poti. Spomnil je, da navedb ni potrdil niti varuh človekovih pravic in da tudi slovenska policija v svojih nadzorih ni ugotovila tovrstnih primerov.

Mešane patrulje tudi z Italijo?
Generalna direktorica slovenske policije Tatjana Bobnar je z italijanskim kolegom Francom Gabriellijem danes v Rimu govorila o podrobnostih sodelovanja med policijama v obliki mešanih patrulj na meji med državama. Natančen način izvajanja mešanih patrulj morajo še doreči na operativni ravni, so sporočili iz slovenske policije.

Patrulje bi prispevale k zmanjšanju privlačnosti poti in tako posredno vplivale tudi na obseg migracij v regiji. Smer t. i. sekundarnih migracij iz Slovenije namreč poteka skoraj izključno v smeri Italije. Italija tak ukrep že izvaja na meji s Francijo, Švico in Avstrijo in rezultati so vidni, so dodali. Mešane patrulje kot stalna oblika dela se trenutno izvajajo samo s Hrvaško, saj si z Avstrijo, Italijo in Madžarsko od leta 2008 delimo schengenski prostor brez meja.

Z italijanskim kolegom se je Bobnarjeva sešla ob robu šestega srečanja rimskega foruma. Gre za srečanja vodij policij Albanije, BiH-a, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Makedonije, Moldavije, Črne gore, Romunije, Srbije, Slovenije, Italije in Madžarske. Udeležili so se ga tudi predstavniki evropskih varnostnih agencij Europol, Interpol, Frontex in Selec, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Policija: Navodil za zavračanje ni

Zatrdil je, da policija nima navodil za zavračanje ljudi in da so policisti seznanjeni, da morajo izpeljati ustrezen postopek, če tujec poda namero, da bo zaprosil za mednarodno zaščito. Tujcem v tem primeru omogočijo dostop do mednarodne zaščite in jih prepeljejo v azilni dom. To po njegovih navedbah storijo ne glede na to, kolikokrat je oseba že prestopila mejo.

Policija: Hrvaška je varna država

Na Hrvaško pa po njegovih besedah vračajo le tiste, ki ne izrazijo namere po prošnji za azil. Skerbiš je pojasnil tudi postopek vračanja: ko policisti s tujcem opravijo celoten postopek in zberejo dokaze, da je oseba v Slovenijo vstopila iz Hrvaške, hrvaškim organom v neformalnem postopku najavijo njihovo predajo in se dogovorijo o kraju in času prevzema. Vračanje poteka v skladu s sporazumom o ponovnem sprejemu, je še zatrdil Skerbiš.

Glede navedb civilne iniciative o nasilju hrvaških policistov nad prebežniki pa Skerbiš poudarja, da je Hrvaška članica EU-ja in je varna država. "Do zdaj nimamo nobenih informacij niti nikakršnih navodil institucij EU-ja, da na Hrvaško ni dovoljeno vračati tujcev," je še dejal.

V vodstvu policije, notranjega ministrstva in tudi delu politike so v preteklosti večkrat opozorili na po njihovem mnenju sporno komunikacijo nevladnih organizacij s prebežniki. Policija sicer v doslej zaznanih primerih ni ugotovila vseh znakov uradno pregonljivih kaznivih dejanj, zato ni bilo podlage za podajo kazenske ovadbe, so še pojasnili na Generalni policijski upravi.

Info Kolpa o postopkih na meji
Patrulje na meji med Slovenijo in Italijo
Marjan Šarec v Odmevih komentiral očitke policistov