Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

"V Tarči s politiki petih parlamentarnih strank o vročih političnih temah mrzle zime, ki jo državljani preživljajo tudi ob vrtoglavih cenah na položnicah za ogrevanje. V politiki medtem poskušajo sanirati posledice afer z javnim denarjem. Katere stranke so v ozadju, komu sporni posli najbolj škodijo? Opozicija napoveduje in vlaga interpelaciji zoper ministrici za digitalno preobrazbo in pravosodje, bo do glasovanja sploh prišlo?" je v uvodu povedala voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.

"Kdo je s kom in kdo je proti komu? Kdo s prstom kaže na koga, kdo bo prevzel odgovornost? In kako je lahko vlada, ki se je na oblast povzpela tudi zaradi spornih praks prejšnje vlade, zašla tako daleč, da lahko zdaj celo največja opozicijska stranka vabi na veliki spomladanski protest proti korupciji in klientelizmu," je nadaljevala voditeljica.

V studiu so mnenja izmenjali ministri in nekdanji ministri: Matjaž Han (SD), Klemen Boštjančič (Svoboda), Luka Mesec (Levica), Jernej Vrtovec (NSi) in Aleš Hojs (SDS).


Sporen nakup pravosodne stavbe in podtalni koalicijski boji

Podtalni koalicijski boji med Gibanjem Svoboda in SD-jem se zaostrujejo. Strankarski tabori imajo očitno različne poglede na prevzemanje odgovornosti za nakup sporne stavbe na Litijski cesti, sta v prispevku izpostavila novinarja Tarče Klemen Košak in Žan Dolajš.

Premierja je namreč zanimala predvsem odgovornost tistih, ki so na pravosodnem ministrstvu operativno vodili posel. V SD-ju pa je nemalo vplivnih posameznikov, ki rešitev nastalega položaja vidijo v čimprejšnjem žrtvovanju Dominike Švarc Pipan.

Po zanesljivih informacijah so podporo svoji ministrici odrekli tudi poslanci SD-ja. "Zanimivo, nihče iz SD-jeve poslanske skupine tokrat ni želel stopiti pred našo kamero, kar kaže na občutljivo situacijo v najstarejši koalicijski stranki, ki se otepa korupcijskih sumov," je v prispevku povedal Dolajš.

"Zagotovo je videti neko notranjo koalicijsko dinamiko, tudi skozi pisanje nekaterih provladnih medijev, ki napadajo nekatere predstavnike SD-ja. To bi lahko razumeli kot poskus discipliniranja," si učinke koalicijskih trenj interpretira Delova novinarka in komentatorka Suzana Kos.

Nič pa ne kaže, da se bodo strasti v koaliciji kmalu umirile. "Kaj je stranka SD v zdravstvu, vemo. To je stara plenilska stranka," je bil pred našo kamero ta teden neposreden Erik Brecelj.

Brecelj: Na Onkološkem inštitutu kadruje SD

Onkološki kirurg sicer ni član Gibanja Svoboda, je pa predsednik strateškega sveta za zdravstvo, kamor ga je nastavil premier Robert Golob, ki mu očitno še vedno zaupa. Pred dnevi je Brecelj k izstopu iz strateškega sveta prisilil Branka Gabrovca, direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predsednika strateškega sveta SD-ja za zdravstvo, je bilo navedeno v prispevku.

"Pri Gabrovcu ne gre za nadure, ki si jih je izplačeval v preteklosti, po tem je znan, ampak za to, da je glavna oseba za zdravstvo v SD-ju," je povedal Brecelj. Breclja moti predvsem vodenje Onkološkega inštituta, kjer je zaposlen in kjer naj bi se po njegovem mnenju kadrovalo predvsem po željah stranke SD.

"Sem jih opozoril, kar počnete … ne morete biti Zemljarič, na Onkološkem inštitutu se hvalijo, da so poznali Zemljariča. On je bil inteligenten, vi niste, vi ste butasti, dobesedno, sem rekel. Ob prvo stvar, ki se je boste lotili, se boste spotaknili, našli vas bodo. In so jih, pri sodni stavbi. Tako neumnega nakupa še ni bilo v Sloveniji," je Brecelj še povedal v prispevku.

Dolajš v prispevku nadaljuje, da je imela po sestanku s predsednikom vlade pretekli četrtek pravosodna ministrica občutek, da ji prvi mož vlade še zaupa. Nato so na ministrstvu začele leteti glave. Oditi je moral generalni sekretar ministrstva Uroš Gojkovič, premestitev pa čaka vodjo investicij Simona Starčka in vodjo finančne službe Janjo Garvas Hočevar. Starček in Garvas Hočevar sta v preteklosti tako ali drugače sodelovala tudi s stranko SDS.

Švarc Pipan izgublja zaupanje v lastni stranki?

A bolj kot zaupanje premierja Dominiki Švarc Pipan več kot očitno kopni podpora v lastni stranki. Po naših zanesljivih informacijah se je Švarc Pipan izključila tudi iz komunikacijskega kanala predsedstva stranke na mobilni aplikaciji Viber. "Da je premier naklonjen Dominiki Švarc Pipan, kažejo tudi informacije, da je bila ona njegova izbira za ministrico za pravosodje in je potem predsednica stranke Tanja Fajon pač prepričala stranko, da je D. Š. P. dobila podporo. Za njeno usodo pa bo verjetno zelo pomembna tudi cenitev vrednosti te sporne stavbe na Litijski. Če bo ta močno odstopala od cene, ki jo je plačalo ministrstvo, bo verjetno to močno vplivalo na odločitev samega premierja," je povedala Delova novinarka Kos.

Vedno več pa je tudi strokovnih mnenj, ki kažejo, da bo prenova kupljene stavbe zahtevala izdatna proračunska sredstva. "Naša ocena je, da bo strošek pri kompletni sanaciji od 1500 do 2000 evrov, brez davka in aneksov," je povedal Marko Novak, predsednik upravnega odbora FIABCI Slovenija.

Takšna cena na kvadratni meter pomeni, da bi obnova 5000 kvadratnih metrov velike stavbe stala od 7,5 do 10 milijonov evrov. Skupaj s kupnino bi to zneslo od 15 do 18 milijonov evrov. "Če se bo izkazalo, da bo potrebna sanacija nekajkrat presegala ocenjene vrednosti ministrstva za pravosodje, je realna opcija, da se zaradi negospodarnosti tega nakupa na tej stavbi nič ne naredi in da se proda z izgubo," je opozoril Novak.

Zakaj je finančni minister denar vzel iz rezervnega sklada?

Ali se lahko odgovornosti za sporen nakup stavbe povsem izogne tudi največja vladna stranka? Finančni minister Gibanja Svoboda je za nakup stavbe na hitro zagotovil 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve. "To je njegovo ministrstvo storilo, čeprav zakon o javnih financah določa, da se proračunska rezerva uporablja samo za nepredvidene namene," je v prispevku izpostavil Dolajš.

Glede nakupa stavbe je pravosodno ministrstvo z ministrstvom za finance opravilo tudi več sestankov. A na finančnem resorju so si oprali roke. Soodgovornost zanikajo in sporočajo, da niso bili pristojni za vsebinsko presojo nakupa stavbe.


Kdo bo dobil 3000 dodatnih računalnikov?

Prispevek novinark Tarče Anje Šter in Vanje Gligorović se začenja z vprašanjem: koliko računalnikov ste v vaši občini dobili od ministrstva za digitalno preobrazbo? V dneh, ko je bila Slovenija pod vodo, v nekaterih občinah so bili še brez elektrike in pitne vode, ceste do Luč in Solčave pa neprevozne, so župani na svoje e-naslove res prejeli sporočilo ministrstva za digitalno preobrazbo.

"Konkretno vas prosimo, da nam posredujete informacije o: v poplavah prizadeti računalniški opremi in pomožni infrastrukturi, kot so klimatske naprave, strežniški prostori in podobno …" je pisalo v sporočilu.

"Sama sem razumela ta dopis, glede na to, da nismo imeli poškodovane opreme, kot brezpredmeten," je povedala županja Solčave Katarina Prelesnik.

"Mi smo bili v tistih časih, ves avgust, 24 ur aktivni in se nismo posebej ukvarjali s posameznimi stvarmi, ne spomnim se, da bi dobili kakršno koli ponudbo, dopis s ponujeno računalniško opremo," je povedal Matic Tasič, župan občine Prevalje.

Občine so do konca septembra lani, ko se je iztekel rok, prijavile zgolj 39 poškodovanih računalnikov – sredi oktobra pa jih je ministrstvo naročilo kar 3000.

Zapleti pri pojasnilih ministrice Stojmenove Duh

Čemu toliko, če je bilo potreb občin bistveno manj? Nekaj ur pred oddajo so na ministrstvu prostodušno priznali, da so jih naročili dodatnih 3000, ker so jih pač lahko. Z aneksom so namreč lahko nakup povečali za 30 odstotkov vrednosti osnovne pogodbe – torej še za dodaten milijon in pol evrov.

Ministrica pa je še prejšnji teden številko 3000 pojasnjevala drugače. "Glede na to, da so nas šole pozivale, da potrebujemo računalnike, smo ministrstvo za vzgojo vprašali, kakšne so potrebe, in so nam jasno navedli, da potrebujejo 3000 računalnikov na leto in glede na to, da imamo 1000 zavodov, to pomeni tri računalnike na zavod. Torej 3000 računalnikov, ki smo jih kupili iz druge postavke, ne iz postavke, namenjene računalniškemu skladu, bomo v kratkem dodelili šolam. Katerim? Tistim, ki nam jih je izpostavilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje," je takrat povedala ministrica.

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje te številke niso potrdili. Še manj vedo o novih računalnikih šole. "Šole in vrtci, kot mi je znano, v to nismo bili vključeni, vsaj sama nisem vedela ničesar o tem, dokler nisem o tem izvedela iz medijev. Kar takole pavšalno govoriti o treh računalnikih v povprečju na neki zavod je popolnoma nesmiselno," je povedala Mojca Mihelič, predsednica združenja ravnateljev.

Ministrica napoveduje, da bodo računalnike razdelili aprila. A to bo težko izvedljivo, po grobi oceni Društva Duh časa, ki usposablja rabljene računalnike za socialno ogrožene, bi zgolj za pripravo 13 tisoč računalnikov, ti so zdaj še brez operacijskega sistema in protivirusnega programa, štirje ljudje potrebovali nekaj več kot 10 mesecev, kar bi stalo okoli 320 tisoč evrov.

Medtem ko kupi računalnikov v skladišču čakajo na pravne podlage in vzpostavitev mehanizma, na prošnjo županje ene od poplavljenih občin za tri računalnike ministrstvo odgovarja: "Zamudili ste rok." In dodajajo: "Do začetka delovanja mehanizma priporočamo, da se obrnete na nevladno organizacijo Duh časa, ki brezplačno podarja obnovljeno računalniško opremo."

Sporni razpis za kampanjo o vrstniškem nasilju

Sporni so tudi nekateri drugi razpisi ministrstva. Poglejmo enega od njih: 120 tisočakov vredna medijska kampanja o vrstniškem nasilju in sovražnem govoru.

Poziv je bil odprt le šest dni – v razpisu pa najdemo tudi zelo specifičen pogoj: glavna dejavnost ponudnika mora biti produkcija filmov, videov in oddaj. Naročilo je tako dobila najdražja ponudba mariborskega podjetnika Andraža Fistravca – s kar 120 odstotkov višjo ceno od drugega ponudnika. To je nenavadno, meni pravna strokovnjakinja Miriam Seliškar.

"Objava je bila v petek, rok za odgovore na vprašanja ponedeljek, zelo veliko manevrskega prostora ni bilo, da bi se tudi drugi ponudniki vključili, pa tudi res je, da je bila odločitev zelo kratka. Je ta klasifikacija lahko sporno oziroma omejujoč dejavnik pri krogu ponudnikov, ki bi to lahko izvedli? Neobičajno," je povedala Seliškar.

Ali je to običajna praksa? "Je zelo odvisno od same časovnice in kdaj mora biti določen projekt izveden, zelo odvisno je od vrste projekta, kdaj mora biti sama izvedba," je ministrica Stojmenova Duh za Tarčo pojasnila, da se glede roka trajanja poziva na razpis odločajo sodelavci na ministrstvu, ki so odgovorni za razpise.

Politični računi