Razpravljavci so se dotaknili tudi razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo. Premajhna razlika bi razvrednotila delo, je bilo poudarjeno. Foto: EPA
Razpravljavci so se dotaknili tudi razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo. Premajhna razlika bi razvrednotila delo, je bilo poudarjeno. Foto: EPA
Prekarno delo je oblika novodobnega suženjstva, je dejal Igor Šoltes. Foto: BoBo
Bi univerzalni temeljni dohodek (UTD) lahko odpravil revščino? Foto: Pixabay

Alenka Bratušek iz Stranke Alenke Bratušek in Aleksandar Kešeljević iz SMC-ja sta na okrogli mizi soglašala, da je najboljše orodje v boju proti revščini odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ki omogočajo tako višje plače kot večji dobiček. Bratuškova je pri tem poudarila dolžnost države, da spodbuja odpiranje takšnih delovnih mest, Kešeljević pa nujnost ohranitve zdajšnje visoke gospodarske rasti.

Uroš Prikl iz DeSUS-a je opozoril na potrebo po tesni povezavi socialne in zaposlovalne politike, katerih skupni cilj bi moralo biti dostojno plačilo za opravljeno delo. V povezavi s tem je Jernej Štromajer iz SD-ja pripomnil, da je slovenska družba dovolj bogata, da ob pravični razporeditvi družbenega bogastva nikomur ne bi bilo treba živeti v revščini.

Razpravljavci so se dotaknili tudi razmerja med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo. Jernej Vrtovec iz NSi-ja, Nataša Trček z Liste Marjana Šarca in Alenka Gabrovec iz SLS-a so opozorili, da bi premajhna razlika med njima razvrednotila delo in zmanjšala željo po zaposlitvi. Prvi korak v boju proti revščini zato vidijo v razvoju gospodarstva, ki bo omogočil dvig povprečne in minimalne plače.

Je rešitev UTD?
Luka Mesec iz Levice je dejal, da nizka denarna socialna pomoč sili brezposelne v položaj, da so pripravljeni delati tudi za nedostojno plačilo. Jure Trbič iz Piratske stranke pa je poudaril, da nizka minimalna plača širi revščino tudi med zaposlene. Tako Mesec kot Trbič sta pojasnila, da volilna programa njunih strank omenjata tudi postopno uvajanje univerzalnega temeljnega dohodka.

Eno izmed vprašanj današnje okrogle mize, ki je potekala v ljubljanski mestni hiši, je bila problematika prekarnega dela. Kešeljević se je zavzel za okrepitev inšpekcijskega nadzora nad prikritimi zaposlitvami, Štromajer vidi rešitev v poenotenju zavarovanj za različne oblike dela, za Trbiča pa je prekarnost anomalija, ki se je ne rešuje, ampak jo je treba odpraviti.

Prekarnost kot "novo suženjstvo"
Trčkova je predlagala spremembo zakonodaje, ki bo vsem netipičnim oblikam dela zagotovila dodatne pravice. Mesec je prekarnost označil za zlorabo na trgu dela, ki je posledica neustrezne zakonodaje in nedelovanja inšpektorata. Evropski poslanec Igor Šoltes iz Zelenih pa v prekarnosti vidi "novo suženjstvo", ki je slaba popotnica za prihodnost.

Okroglo mizo sta v okviru projekta Evropska mreža minimalnih dohodkov (EMIN) pripravila Mirovni inštitut in Ženski lobi Slovenije. Projekt si prizadeva za ustrezno, dostopno in vključujočo shemo minimalnega dohodka za osebe na trgu dela in zunaj njega, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje.

Sicer se je v okviru projekta EMIN danes v Ljubljani ustavil avtobus, ki po državah EU-ja ter v Srbiji, Makedoniji, na Islandiji in Norveškem širi zavest o pomenu pravične sheme minimalnega dohodka za celotno družbo.