Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Poslanci DZ-ja bodo v ponedeljek po predvideni, skoraj 11-urni razpravi tajno glasovali o konstruktivni nezaupnici. Na tajnem glasovanju po poslovniku DZ-ja lahko glasujejo le tisti, ki pridejo v državni zbor, ne pa tudi tisti, ki so zaradi covida-19 samoizolirani ali v karanteni ali bolni. Tako bo veljalo tudi za prihodnja tajna glasovanja, ki še čakajo poslance. Da bi nezaupnica uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev.

Ali bo koaliciji KUL uspelo prepričati dovolj poslancev za izglasovanje nezaupnice, pa tudi o novem kandidatu za zdravstvenega ministra in o spremembah volilnega sistema, ki jih bo DZ obravnaval v torek, se je v oddaji Politično Tanja Gobec pogovarjala z vodjo poslancev NSi-ja Jožefom Horvatom in vodjo poslancev SD-ja Matjažem Nemcem.

Ne glede na izid nezaupnice bo DZ že v torek odločal o spremembi volilnega sistema.

Na zahtevo ustavnega sodišča je po neuspešnih poskusih, da bi ukinili volilne okraje in uvedli prednostni glas, zdaj na mizi popravek velikosti nekaterih okrajev.

Pred glasovanjem o nezaupnici

Ali držijo napovedi, da NSi in SDS sploh ne bosta dvignila glasovnic? Zakaj sploh ne bi želeli odločati o nezaupnici? Govorilo se je tudi, da poslanci SMC-ja ne bi glasovali.
Jožef Horvat: To drži. Kar se tiče poslanske skupine Nove Slovenije, se bomo o tem odločali jutri, med razpravo. Na neki način, pa čeprav se bo to malo čudno slišalo, se veselimo, da je končno prišlo po štirih mesecih rožljanja in nerviranja ljudi z nezaupnico, do sklepnega dejanja in da se odloči, kako gremo naprej. Kandidat za predsednika vlade, gospod Karl Viktor Erjavec, potrebuje 46 glasov za. Če mi glasovnic ne prevzamemo, pomeni, da ga ne podpremo, in dejstvo je, da mi njega ne podpiramo. Ampak pravzaprav ni tema, ali bo kdo prevzel glasovnice ali ne. Ključno je spoznanje, da pred dobrim letom pravzaprav ni bilo veliko interesentov za vladanje. Nekateri so zbežali podobno kot leta '91. Zdaj, ko pa nekako vidimo in upamo, da je luč na koncu predora, zdaj pa je ta interes izražen, vendar zelo shizofreno.

Matjaž Nemec: Po našem videnju to ni samo pravica, ampak odgovornost kolegov poslank in poslancev, da to storijo, da jutri pokažejo svojo voljo. To je demokratični proces, demokratično orodje. Odločamo o zelo pomembnih zadevah. Tu ne gre za Erjavca oziroma za Janšo. Gre za to, nekoliko grobo rečeno, ali bomo šli po tej poti avtoritarne države, po kateri hodimo v zadnjih desetih mesecih, ali pa bomo, kot smo se zaobljubili leta '91, iskali neka družbena soglasja, ostali demokratična država, katere sloves je segal daleč v svet. Dejansko skupaj kot družba iskali rešitve, ne glede na razlike. Danes, v tem mandatu, je to praktično nemogoče.

Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Poslovnika DZ-ja niste uspeli spremeniti, tako da bi lahko potekalo tajno glasovanje na daljavo. V prihodnosti bo kar nekaj tajnih glasovanj. Zakaj koalicija ni podprla opozicije v prizadevanjih za tajno glasovanje v DZ-ju?

Jožef Horvat: V državnem zboru smo v našem raziskovalnem sektorju naročili raziskavo, primerjalni pregled, ali imajo države članice Evropske unije sploh rešeno tajno glasovanje na daljavo. Nobena tega nima, tudi Evropski parlament te rešitve nima, čeprav so nekateri politiki o tem govorili, da to obstaja, ni res. Tega preprosto ni. Tukaj se strinjamo s predsednikom državnega zbora, da gre tudi za etično vprašanje, ali imamo moralo, kot poslanska skupina, kot stranka, da na našega bolnega kolega pritiskamo, da glasuje. Tisti, ki je bolan, tisti ima samo eno željo, da čim prej ozdravi.

Matjaž Nemec: Ne gre le za bolnega poslanca ali poslanko, lahko gre za poslanko, ki je noseča, ki se, na primer, ne more udeleževati glasovanja. Ali pa za tistega, ki je zdrav in dejansko v izolaciji ali pa v karanteni, je praktično nemogoče izraziti svojo demokratično težnjo. Nekoliko sem presenečen, kajti vse politične stranke v svojih programih na velika vrata govorimo o digitalizaciji. Socialni demokrati smo opravili kongres z več kot 400 delegati na digitalni način. Tudi preostale politične stranke po Evropo to počno. Evropski parlament na neki način le ovira ta demokratični proces, ki bi moral biti omogočen. Kar se počne zdaj, se dejansko ustvarja vtis, da se ne želi, da se ti demokratični procesi na digitalni način, na sodoben način, zaradi okoliščin, s katerimi se spoprijemamo zdaj zaradi covida-19, dejansko omogoči in s tem izrazi legitimna volja posameznega poslanca.

Jožef Horvat: Akcija opozicije za spremembo poslovnika je bila horuk akcija in ne moremo na tak način sprejemati poslovnika državnega zbora.

Matjaž Nemec: To je bil angažma. Pričakovali smo tudi od vodstva Nove Slovenije, da bi predlagali njihove rešitve, ampak z njihove strani ni bilo sodelovanja. Enostavno je reči, da se nečesa ne da, če se ne želi, da bi se kar koli spremenilo v naši državi.

Ali je kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar iz kvote NSi-ja?

Jožef Horvat: Drži. Med imeni, ki smo jih predlagali za ministra za zdravje predsedniku vlade Janezu Janši, je bil tudi Janez Poklukar. Ampak v koaliciji smo se dogovorili, da bo ta resor pokrival minister, ki ne bo spadal v nobeno od koalicijskih strank. To je dogovor in to drži. To ministrstvo nas zanima. Dejansko imamo efektivnega časa do konca mandata morda malo več kot eno leto in v tem letu mi našega programa ne moremo realizirati. To je dejstvo.

Kako si razlagate, da je premier Janez Janša najprej rekel, da bo z novim kandidatom počakal do glasovanja o konstruktivni nezaupnici, nato pa v petek presenetil s kandidatom za ministra. Ali to nakazuje, da nezaupnica ne bo uspela? Če jutri ne uspe s Karlom Erjavcem, ali računate še na kakšnega kandidata za mandatarja?

Matjaž Nemec: Če bi uspeli, imamo pripravljen 18-mesečni program, ki dejansko odgovarja na vse izzive sodobne družbe v naši državi. Ko bi uspeli, bi želeli, da se v naši družbi povrne neka sproščenost, neko zaupanje v državne institucije in seveda v politiko kot takšno. Seveda je to zelo težko narediti. Če pa to ne bo uspelo, bo seveda ostala ena taka zagrenjenost. Ne samo med ljudmi, ampak tudi v politiki. V vsakem primeru, tudi če jutri nezaupnica ne bi uspela, je ta vlada, iskreno rečeno, v globoki krizi. S to potezo Janez Janša kaže in pritiska na svoje nekdanje koalicijske partnerje, da to storijo v dobrobit celotne države. Novega imena za mandatarja si danes ne upam napovedati. Jutri bomo tekli ta krog. Socialni demokrati bomo brezpogojno podprli alternativo Janezu Janši. Tega ne pričakujemo samo od preostalih opozicijskih partnerjev, ampak tudi od DeSUS-a in seveda nekaterih članov SMC-ja.

Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Decembra se je iztekel dvoletni rok za spremembo volilnega sistema, ki ga je postavilo ustavno sodišče. NSi je bil za odpravo volilnih okrajev in preferenčni glas. Ali ste si premislili? Ali sprememba nekaterih volilnih okrajev od 88 daje volivcu bistveni vpliv, kdo bo izvoljen, kot je zapisalo ustavno sodišče.

Jožef Horvat: Zahvaljujem se, da ste zelo jasno povedali naše stališče. Torej, ukinitev volilnih okrajev in preferenčni glas. Mi smo imeli v četrtek zvečer temeljito razpravo na seji sveta stranke in smo postavili ustavno ureditev, ali bolj točno odločbo ustavnega sodišča, na prvo mesto. To je treba spoštovati in po tem, ko zakon o volitvah v državni zbor z ukinitvijo volilnih okrajev dvakrat ni dobil podpore, je edina logična pot, da podpremo spremembe volilnih okrajev. To je zdaj neki kompromis, ki zagotavlja podporo v državnem zboru in dejansko sanacijo neustavnosti na tem področju.

Matjaž Nemec: Socialni demokrati bi podprli vsakršen predlog. To, da smo dvakrat dejansko tekli ta krog v državnem zboru, pomeni, da bi lahko tudi na tak način seveda izpeljali naslednje volitve. Seveda z zavedanjem, da bi lahko Janez Janša, tako kot je naredil Trump v ZDA, problematiziral volitve, če se ne bi zgodila ta sprememba. Ampak državni zbor je že dvakrat poskusil. Kar se tiče tega predloga, ne vem, ali je Nova Slovenija bila seznanjena vnaprej in sodelovala pri pripravi tega akta. Velika večina političnih strank v parlamentu je to dobila na mizo, kot dejstvo. Praktično do tega se ne moremo opredeliti. Če bi se ta proces vodil na način, kot je predsednik republike želel, da bi pri njem sodelovale vse parlamentarne stranke, še več, da bi to postal neki družbeni konsenz, kako se bomo lotili prihajajočih volitev, potem bi dejansko lahko upali v širši konsenz, da bi bil ta predlog tudi izglasovan. Tako kot je to zapeljano danes, je predlog SDS-a in imamo samo na razpolago, ali to podpreti ali ne.

Ali je bil NSi zraven?

Jožef Horvat: Minister, pristojen za volilno zakonodajo, ali bolj točno minister za javno upravo, je pozval k sodelovanju vse stranke. Mi smo od vsega začetka sodelovali že pri predsedniku Pahorju in tudi zdaj vse do konca. Vsi naši predlogi so bili realizirani in zato bomo v torek to zakonodajo tudi podprli.

Matjaž Nemec: Še toliko bolj alarmantno, da sodelujejo samo koalicijske stranke, ne pa vse stranke tega parlamenta.