"Delo je potekalo bistveno bolj umirjeno in predvidljivo kot v preteklih mandatih. Veliko manj je bilo izrednih sej in nujnih postopkov pri sprejemanju zakonov," je za MMC zatrdil vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Njegov kolega iz NSi-ja Jožef Horvat je poudaril, da je "bil ta sklic za dobrih 30 odstotkov produktivnejši od prejšnjega sklica", Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS-a, pa izrazil prepričanje, da je bilo sprejetih veliko dobrih zakonov in amandmajev.

Po mnenju trojčka Cukjati delal dobro, po mnenju DeSUS-a ne
V koaliciji so prepričani, da je France Cukjati DZ vodil dobro. Tanko nam je dejal, da je deloval je kot pravi predsednik: "S primerne distance je uravnaval delo DZ-ja, z enakimi vatli je meril koalicijo in opozicijo. Imel pa je težko delo, saj so nekateri poslanci iz opozicije sistematično ovirali delo DZ-ja in delovnih teles." Na drugi strani je Horvat pojasnil, da se je Cukjati "hitro in uspešno prelevil iz opozicijskega poslanca v predsednika DZ-ja" in da "pod njegovim vodenjem ni trpela zakonodajna procedura." Tudi Presečnik prvemu možu DZ-ja priznava, da je predsedoval v skladu s poslovnikom.

V DeSUS-u mnenja pomladne trojke ne delijo. Kot nam je zatrdil Rezman, je bilo vodenje parlamenta "transmitivno, nesuvereno in podrejeno strankarskim interesom."

Tanka motilo napadanje vlade, Horvata prestopi
Med slabosti tega sklica Tanko šteje "neargumentirano in neosnovano napadanje vlade, njenega predsednika in koalicije." Moteče po njegovem izstopa tudi tolerantnost večine opozicijskih strank do organiziranega kriminala in korupcije, "saj niso podprli pomembnih sprememb kazenske in druge zakonodaje." Za Horvata je bila največja slabost zaplet pri sprejetju pokrajinske zakonodaje, motili pa so ga tudi prestopi med poslanskimi skupinami.

SLS-u žal vojnega zakona, DeSUS-u odsotnosti opozicije
V SLS-u najbolj obžalujejo, da DZ ni uspel sprejeti zakona o žrtvah vojnega nasilja. "V parlamentu so se preveč ukvarjali z vprašanjem, kdo je bil sodelavec okupatorja in kdo ne. Ob tem pa so pozabili na žrtve, ki potrebujejo tudi zakonsko zaščito in priznanje pravic," je kritičen Presečnik. Rezmana pa je med drugim zmotila prepogosta odsotnost opozicije v času glasovanja, "kar je koalicijski večini olajšalo preglasovalno manipuliranje." Poleg tega naj bi se pogosto zgodilo, da so odtegnjene glasove DeSUS-a nadomestili "rezervni igralci", glasovi predstavnikov SNS-a in manjšin.

SDS in NSi: Dosežkov DZ-ja veliko
Kateri pa so po mnenju naših sogovornikov največji dosežki mandata? Tanko meni, da
sprejem reformnega paketa zakonodaje, ki naj bi ponudila številne nove priložnosti gospodarstvu in državljanom: "Odpirajo se nova kvalitetna delovna mesta, visoka rast izvoza in investicij pa dajeta trdne temelje za še večji optimizem in pričakovanja." Po njegovih besedah je prišlo do velikih izboljšav na področju družinske, zdravstvene, šolske in socialne politike. "Prav tako ne moremo prezreti izboljšav kazenske, prevzemne in bančne zakonodaje, s katero se je končno omogočilo spopad z organiziranim kriminalom in korupcijo", našteva in dodaja, da "žal med temi uspehi še ni pokrajinske zakonodaje." Ne gre pozabiti na predsedovanje Uniji, opominja Tanko.

Precej (istih) dosežkov navajajo tudi v NSi-ju, in sicer davčno reformo, brezplačen vrtec za drugega otroka, znižanje notarskih tarif, usklajevanje pokojnin z rastjo plač, ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj malih in srednje velikih podjetij, ustvarjanje okolja, naklonjenega družinam, nov kazenski zakonik, zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ...

SLS: Največji uspeh skorajšnji pokrajinski epilog
Po Presečnikovem mnenju je največji uspeh tega sklica ta, da se država nahaja tik pred sprejemom pokrajinske zakonodaje. Velik dosežek SLS vidi še v proračunskih spremembah ter v izboljšanju finančnega stanja občin.

DeSUS: Dosežki odvisni od optike
Precej smo prispevali k boljšim razvojnim možnostim in socialni blaginji, pravi Rezman, ki pa ne skriva mnenja, da so dosežki in slabosti mandata odvisni od "optike." "Najbogatejši bodo imeli kaj pomniti: velike davčne darove ali 'čiste lopate' na primer. Tako rekoč vsi bodo veseli 'vinjetnih prihrankov', mnogi bodo imeli grenak priokus zaradi ukinjenih stanovanjskih, investicijskih ali drugih olajšav."

Kaj si bodo najbolj zapomnili?
Vodja poslanske skupine SDS-a si bo v tem mandatu najbolj zapomnil "dobre odnose v DZ-ju, ti so bili na precej višji ravni kot v preteklem mandatu." Predvsem je sicer vesel učinkov sprememb, "ki so naletele na zelo pozitiven odmev med državljankami in državljani." Horvatu se bo najbolj vtisnilo v spomin dejstvo, da je bil to prvi mandat, v katerem je vladna koalicija zdržala do konca.

"V tem mandatu je potekalo temeljito in dolgotrajno usklajevanje zakonodaje v okviru koalicije pred samo obravnavo na vladi. Pri velikih, ključnih projektih je bilo sklenjeno tudi 'partnerstvo za razvoj', v katerem je sodelovala tudi opozicija in ne samo koalicija. Te prakse dotedanje sestave DZ-ja niso poznali. V SLS-u takšno partnerstvo za razvoj podpiramo in si želimo, da bi za naprej to postala ustaljena praksa", na MMC-jevo vprašanje, kaj si bo najbolj zapomnil, navaja Presečnik.

Poslanec DeSUS-a na to vprašanje nam na to vprašanje ni izrecno odgovoril.