Visoki zneski so bili znancem podeljeni na lepe oči, za neznance pa je bilo posojilo malce težje dobiti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Visoki zneski so bili znancem podeljeni na lepe oči, za neznance pa je bilo posojilo malce težje dobiti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Klemenčič pravi, da pri bankah nobena politična barva ni bila čista. Foto: BoBo
Posojila podeljevali mimo bančnih pravil


KPK je namreč leta 2010 začel voditi preiskavo posojila, ki ga je pridobila vodja kabineta tedanjega premierja Simona Dimic. Iz tega pa je sledila preiskava še 40 posojilnih poslov v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki so jih odobrile banke v večinski državni lasti. Pri tem so zaznali 30 sumov različnih kaznivih dejanj in podali šest ovadb. V tem času se je oblikovala tudi posebna specializirana preiskovalna komisija.

Po besedah Klemenčiča so zaprosili vse banke v državni lasti, naj sporočijo, kako so od leta 2008 funkcionarjem ali uradnikom podeljevale posojila nad 10.000 evrov in posojila, ki so odstopala od splošne ponudbe. Pri NLB-ju večjih težav s pridobivanjem dokumentacije niso imeli, pri NKBM-ju pa so bili zaradi nesodelovanja tik pred sankcijo KPK-ja.

Poslanci želeli konkretna imena
Komisija je v zadnjem času tudi v stalnem stiku s t. i. slabo banko glede slabih terjatev, saj je eno izmed opravil slabe banke tudi ugotavljanje odgovornosti. Poslanci pa so v poročilu, ki jim ga je posredoval KPK, pogrešali predvsem konkretna imena.
"Imen ne bi izpostavljali, so ena in ista. Niso politiki nujno vedno delegirali poslov, ker to ni bilo potrebno, saj je bančni sistem tako funkcioniral sam po sebi, začenši z nadzornimi sveti in upravami," je opozoril Klemenčič in zagotovil, da če bodo v KPK-ju našli pravno možnost, bodo ta imena tudi posredovali.

Vračanje milijonov jih ni zanimalo
Med sejo je pojasnil, da so v veliko kreditnih odborih o posojilih neznanim osebam razpravljali tudi po eno uro, bili pa so primeri, ko je šlo za velike zneske, da so nadzorniki samo pogledali, pokimali in šli naprej. So pa se stvari v zadnjih mesecih premaknile, saj Klemenčič meni, da so se tveganja, ki so obstajala na sistemski ravni, začela zmanjševati. Hitreje naj bi se odzivala Banka Slovenije.
KPK se je veliko ukvarjal tudi s hčerinskimi družbami slovenskih bank na območju nekdanje Jugoslavije. "Pomemben del odprtih terjatev imajo tam Slovenci. Veliko poslov je bilo delegiranih daleč od oči," je menil Klemenčič. Opozoril pa je, da obstaja nevarnost, da se bo, tako kot se je podeljevalo posojila, ta tudi odpisovalo. "Tu so ista korupcijska tveganja in zelo podobni interesi. Na območju nekdanje Jugoslavije gre za ogromno lizingov, za nepremičnine, jahte in projektne posle," je izpostavil.
Dare Stare iz KPK-ja je ob tem pripomnil, da so bili tudi posamezni člani uprav bank znani po tem, da so bolj dojemljivi za odobritev tveganih poslov in da so bile banke same pasivne pri nevračanju tudi večmilijonskih posojil.

Posojila podeljevali mimo bančnih pravil