Pri obravnavi poročila o delu policije je državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle navedla nekatere ugotovitve, ki se nanašajo na uporabo prisilnih sredstev v letu 2021. Iz poročila izhaja, da so bili prisilni ukrepi zoper množico uporabljeni bistveno večkrat kot v preteklih letih, čemur pa nekdanje vodstvo policije, ki jo je vodil Anton Olaj, ta se je podpisalo pod poročilo, ni namenjalo pozornosti.

"V poročilu je odskok pri uporabi prisilnih sredstev v lanskem letu nekako prezrt in se takšno delovanje policije opravičuje z zahtevnostjo epidemičnih razmer," je poudarila Heferle.

Spomnila je tudi, da je ministrstvo za notranje zadeve v mandatu aktualne ministrice Tatjane Bobnar zaradi uporabe prisilnih sredstev odredilo izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov.

Iz poročila izhaja, da je policija v letu 2019 uporabila telesno silo trikrat, v letu 2020 štirikrat, v letu 2021 pa kar petindvajsetkrat. Medtem ko v letu 2019 policija ni uporabila plinskih razpršilcev, jih je v letu 2020 štirikrat, v letu 2021 pa kar šestindvajsetkrat. Glede uporabe plinskih sredstev in drugih z zakonom določenih sredstev za pasivizacijo pa statistika kaže, da je policija te v letu 2021 uporabila kar devetinšestdesetkrat. V letu 2020 jih je uporabila dvakrat, v letu 2019 pa nikoli.

Heferle je navedla tudi nekatere ugotovitve iz izrednega strokovnega nadzora nad delom policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021 ter dejala, da je ta pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti, tako sistemske kot neposredno izvedbene narave. Ker iz poročila o nadzoru izhaja tudi več sumov kaznivih dejanj, ga je ministrstvo poslalo na Specializirano državno tožilstvo, je poudarila.

Epidemija izjemno vplivala na delo policije

Komisija za državno ureditev je v mnenju k poročilu poudarila, da je na delo policije lani izjemno vplivala epidemija covida-19 in predsedovanje Slovenije Svetu Evropske komisije, je pojasnil predsednik komisije Rajko Fajt (SDS).

Komisija je v mnenju sicer poudarila tudi nekatera druga aktualna vprašanja. Med drugim je opozorila na problematiko nasilja v družini, ob čemer jo je zanimalo, ali policija na tem področju načrtuje nove ukrepe, ter na nujnost sprejetja nove resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami. Člane komisije so med drugim zanimali trendi na področju spletne kriminalitete, opozorili so tudi na nujno izpopolnjevanje policijskih postaj, ki so najbolj obremenjene.

Anja Bah Žibert (SDS) je v razpravi med drugim navedla kršitve zakona o tujcih. Poročilo kaže, da je bilo lani na tem področju kar 16.508 kršitev, ob tem pa so kadrovske kapacitete policije omejene, je poudarila. Bah Žibert se zato sprašuje, koliko kršitev zakona o tujcih bo v poročilu o delu policije za leto 2022, ob čemer je spomnila, da je bila v mandatu aktualne vlade sprejeta tudi odločitev za odstranitev panelne ograje na južni meji.

"Bojim se, da bo teh kršitev dosti več oz. da se jih sploh ne bo ugotovilo, ker policija ne bo imela dovolj kadrov, da bi lahko varovala celotno južno mejo," je poudarila. Na seji odbora je sicer tudi izrazila protest zaradi predstavitve nekaterih ugotovitev iz izrednega nadzora nad ravnanjem policije pri varovanju protestov. Po njenem mnenju gre za "hudo zlorabo" seje odbora, saj člani komisije ne morejo razpravljati o poročilu, ki ga nimajo na mizi.

Kritike SD-ja

"Oblast je odgovorna za krepitev zaupanja v policijo," je poudaril Jonas Žnidaršič (SD). Kot je dejal, so v stranki SD zelo kritični do prejšnje vlade, ki je policijo "instrumentalizirala v skladu s svojimi političnimi interesi". Po njegovem mnenju so okoliščine epidemije covida-19 nedvomno prispevale k potrebi po stopnjevanju vzdrževanja javnega reda in miru, vendar se je treba vprašati, "koliko so k tej potrebi prispevale dejavnosti prejšnje vlade, ki je s svojimi zakonskimi ukrepi in z neodgovorno obravnavo državljanov prilivala goriva na ogenj".

V SD-ju so zaskrbljeni tudi nad stanjem na področju prometne varnosti, kjer Slovenija ne dosega ciljev iz resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022, in nad problematiko nasilja v družini, ki postaja skrb vzbujajoča. Še posebej pa so razočarani nad ustanovitvijo avtocestne policije. Z njeno ustanovitvijo so bili policisti s postaj prometnih policij prestavljeni na državno raven, kjer se ukvarjajo samo z avtocestami. "To izpostavljamo ob dejstvu, da se 90 odstotkov prometnih nesreč zgodi na regionalnih cestah," je med drugim poudaril Žnidaršič.

Odbor se je seznanil tudi z devetim poročilom o položaju romske skupnosti v Sloveniji.