Kakšno naj bo razmerje kritja bolniške odsotnosti med državo in delodajalcem? Foto: BoBo
Kakšno naj bo razmerje kritja bolniške odsotnosti med državo in delodajalcem? Foto: BoBo

V skladu z novelama se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti.

Spremembe je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Markom Bandellijem (SAB), ki je dopoldne v razpravi spomnil, da delodajalci, samostojni podjetniki, obrtniki, kmetje in samozaposleni v kulturi že vrsto let pozivajo k spremembi veljavne zakonodaje. Z njihovo uveljavitvijo se bo po njegovih besedah zmanjšalo prekarno delo, izboljšal položaj samozaposlenih, finančno razbremenilo gospodarstvo in pozitivno vplivalo na njegovo konkurenčnost.

Izredna seja DZ-ja. Foto: Matej Grah/DZ
Izredna seja DZ-ja. Foto: Matej Grah/DZ

Bandelli je priznal, da se bodo izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za izplačilo bolniških nadomestil povečali, a kot je dodal, bodo lahko dolgoročne finančne posledice novele zakona celo manjše. Izboljšano zdravstveno stanje samozaposlenih lahko na dolgi rok pomeni manjšo obremenitev zdravstvene blagajne, je pojasnil.

Vlada je v mnenju glede predlaganih rešitev zapisala, da jih ne podpira, toda po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča jim s strokovnega vidika ni mogoče nasprotovati. "Z vidika delavca ne prinaša bistvenih sprememb," je dejal. Obseg pravice delavca do nadomestila plače se namreč v primeru upravičene odsotnosti z dela ne spreminja.

Noveli zakonov so s 45 glasovi za poleg poslancev SAB-a podprli še v SDS-u, NSi-ju, Konkretnem in NeP-u. Jožef Lenart (SDS) je dejal, da bodo z njuno uveljavitvijo odpravljeni vzroki za številne težave slovenskih obrtnikov in podjetnikov, prav tako bo motivacija delodajalcev za sklepanje rednih zaposlitev večja. Delodajalci bodo vsekakor pridobili, za delavce pa ne bo bistvenih sprememb, pa je dejal Jani Ivanuša (SNS). Poslanci SNS-a so se glasovanja sicer vzdržali.

Tadeja Šuštar Zalar iz NSi-ja, ki je podoben predlog v preteklih letih že večkrat vložila v zakonodajni postopek, je dejala, da bodo s sprejetjem novele zakona stopili naproti slovenskim obrtnikom, samostojnim podjetnikom in kmetom ter jim omogočili, da bo tudi zanje zdravje na prvem mestu in bodo lahko v času bolniške odsotnosti z dela okrevali, ne pa delali samo zato, da bodo ob koncu meseca lahko plačali prispevke.

Proti so glasovali v poslanskih skupinah LMŠ-ja, DeSUS-a in Levice.* Opozarjali so, da se bo zaradi večjih obveznosti ZZZS-ja zmanjšal obseg javnih zdravstvenih storitev. "Predlog bi podprli, če bi bila predvidena dodatna sredstva tistemu, ki bo zaradi tega bolj obremenjen," je dejal Jani Möderndorfer (LMŠ), medtem ko je Miha Kordiš (Levica) opozoril, da gre za skoraj 100 milijonov evrov težko luknjo za zdravstveno blagajno.

* V članku je sprva pisalo, da so poslanci SD-ja glasovali proti. Kasneje se je izkazalo, da so se večinoma vzdržali, nekaj jih je glasovalo proti, eden je bil za. Sprememba je bila v članek vnešena 27. 1. 2021 ob 18. uri.

Delodajalec bi nadomestilo plačeval prvih 20 dni


Opozicijski predlog energetskih vavčerjev končal pot v DZ

Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, s katerim so želeli v opoziciji socialno najbolj ranljivim razdeliti energetske vavčerje, je končal zakonodajno pot. Pred kratkim so ga zavrnili člani odbora DZ za delo, danes pa se je DZ s tem le še seznanil. Predlog zakona s podobno vsebino medtem napoveduje vlada.

Po predlogu zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki so ga pripravili v poslanskih skupinah SD-ja, LMŠ-ja, Levice in SAB-a, bi 75.000 socialno ogroženim razdelili dobropis v vrednosti 150 evrov, 200.000 prejemnikom otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih pa v znesku 40 evrov. Unovčili bi jih lahko v celoti ali po delih za plačilo energentov.

Zveza potrošnikov poziva k takojšnjemu ukrepanju

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) agencijo za energijo in infrastrukturno ministrstvo poziva k takojšnjemu reševanju problematike previsokih cen energentov za gospodinjske odjemalce. ZPS pozdravlja odločitev o energetskih vavčerjih, a pri tem opozarja, da bi morali biti do finančnih sredstev upravičeni vsi tisti, ki zaradi enormnega povišanja cen ogrevanja ne zmorejo plačati stroškov za energijo. Poleg tega: če bodo energetski vavčerji prejemnikom izdani le enkrat v kurilni sezoni, se razmere za gospodinjske odjemalce ne bodo bistveno izboljšale, izpostavljajo v zvezi potrošnikov. K pomoči gospodinjskim odjemalcem ZPS poziva tudi vse občine, kjer se distribucija zemeljskega plina ali distribucija toplote izvajata kot izbirna lokalna gospodarska javna služba.

Predlog na seji odbora DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide prejšnji teden ni dobil zadostne podpore in Boris Doblekar (SDS) je na plenarni seji DZ-ja opozicijske poslance pohvalil za pripravo zakona, a dodal, da so predvideli preozek krog upravičencev. Zagotovil je, da vlada razmere spremlja.

"Vlada zelo podrobno spremlja trende gibanja cen energentov in se tudi zelo zaveda problematike zaradi podražitev," je dejal Doblekar. Napovedal je, da vlada hiti s pripravo svojega zakona, ki bo celovito odgovoril na razmere in potrebe državljanov. Več podrobnosti je razkril Jožef Horvat (NSi).

Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev vpliva visokih cen energentov bo posebej pozoren do velikih družin, naslovil pa bo tudi težave v gospodarstvu, je dejal. V njem bosta zapisana izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za namen odprave posledic povečanja cen energentov ter začasna, po Horvatovih besedah morda trimesečna, oprostitev plačila nekaterih prispevkov pri obračunu električne energije.

V opoziciji so medtem opozarjali, da smo že sredi kurilne sezone in marsikdo s težavo poravnava obveznosti do dobaviteljev. "Da bodo cene energentov poletele v nebo, je znano že mesece, vlada pa v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno samo obljublja, si še kar jemlje čas, kot da zunaj ni trde zime," je dejala Nataša Sukič (Levica). Soniboj Knežak (SD) pa je dodal, da njihov zakon morda res ne bi bil popoln, a bi pomagal hitro in zdaj.

Čeprav pristojni odbor predloga zakona ni podprl, pa je sprejel nekatere sklepe. Nanje je spomnil Edvard Paulič (LMŠ) – vlada naj v roku 15 dni sprejme ukrepe, s katerimi bi začasno znižala prispevke, dajatve in trošarine na energente, pripravi pa naj tudi razlago zakona o oskrbi s plinom na način, da bo jasno razvidno razlikovanje med gospodinjskimi in poslovnimi odjemalci.

Tega bodo veseli predvsem stanovalci v večstanovanjskih stavbah, ki se ogrevajo s skupno kotlovnico ali daljinskim ogrevanjem, saj so jim dobavitelji do zdaj zaračunavali poslovni odjem, ki je bistveno dražji od gospodinjskega, je pojasnil.

DZ proti referendumu o sporazumu z OCCAR o nakupu boxerjev

Pobuda Levice za razpis posvetovalnega referenduma o ratifikaciji sporazuma z organizacijo OCCAR o upravljanju programa Boxer danes v državnem zboru ni dobila zadostne podpore. Podprlo jo je le osem poslancev Levice, 42 poslancev je bilo proti, 27 pa se jih je vzdržalo. DZ bo zdaj lahko nadaljeval ratifikacijo sporazuma z OCCAR.

Vlada pripravlja energetske vavčerje