Mercator. Foto: BoBo
Mercator. Foto: BoBo

"Namen je jasen – priskrbeti 30.000 ljudem, ki delajo v trgovini, proste nedelje. Ti ljudje so v neznosno prekarnem položaju, slabo so plačani, urniki pa nezavidljivi," je predlog za nedeljsko zaprtje trgovin pojasnil Luka Mesec (Levica). V Levici sicer želijo doseči zaprtje le velikih trgovin ob dela prostih dneh.

"Govorimo o velikih tujih korporacijah, ki imajo milijonske dobičke, delavce pa držijo na minimalnih plačah," je dejala Violeta Tomič (Levica).

Njena strankarska kolegica Nataša Sukič je dodala, da bodo manjši trgovci imeli prodajalne lahko odprte, če bodo pripravljeni delati tako, da izkoriščajo sebe, in ne delavcev.

Na izkoriščanje delavcev v trgovini je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB): "V SAB-u dajemo prednost pozitivnim vrednotam pred brezglavim potrošništvom, zato bomo soglasno podprli delavke in delavce in jim omogočili zaslužen počitek in čas za družino."

Nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo tudi v SDS-u in SD-ju, medtem ko v LMŠ-ju po besedah Roberta Pavšiča verjetno ne bodo glasovali enotno. "LMŠ je socialno-liberalna stranka, zato slišimo obe strani," je dejal.

Poslanci DeSUS-a glede podpore noveli zakona niso enotni, večina pa jo bo podprla, je povedal Robert Polnar. "Izkušnje zaprtja v času epidemije kažejo, da so se nakupi razporedili na preostale dni v tednu," je dejal.

Ali je nedeljsko obratovanje trgovin res nujno, je vprašal Mihael Prevc (NSi) in si kar sam odgovoril: "Ne, nakupe potrebščin, ki jih potrebujemo v nedeljo, je mogoče opraviti na vse druge dni v tednu. Ker ima človek prednost pred kapitalom, so se v njegovi poslanski skupini odločili dati prednost trgovcem in trgovkam do nedeljskega počitka in preživljanja prostega dne z družinskimi člani."

Po drugi strani je Branislav Rajić (SMC) pozval k spoštovanju svobodne gospodarske pobude. "Če pride do zaprtja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, bo to vodilo v večje število presežnih trgovskih delavcev, zniževanje plač, odpuščanje in posledično do upada gospodarskih kazalcev," je opozoril. Predlog novele zakona po njegovih besedah prihaja v neprimernem času in pomeni odmik od vseh razumnih ukrepov, sprejetih v zadnjih mesecih za blažitev posledic koronske krize.

Prav zato, ker ne želijo posegati v z ustavo zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, novele zakona ne bodo podprli niti v SNS-u. "Spodbujati moramo ljudi, da bi delali čim več, ne pa obratno," je dejal poslanec te stranke Jani Ivanuša, ki je prepričan, da rešitev ni v zapiranju trgovin, pač pa v boljšem plačilu nedeljskega dela.

Vlada poziva k socialnemu dialogu

K socialnemu dialogu namesto uzakonjanja nedeljskega zaprtja trgovin poziva trgovce in njihove zaposlene tudi vlada. "Vlada se zaveda, da predlog odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini," je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.

Spomnil pa je, da še do konca leta 2022 velja kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, po kateri mora biti večina prodajaln vseh 15 praznikov zaprtih, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj v letu.

Ob tem je ugotovil, da se z obravnavano novelo zakona ureja obratovalni čas prodajaln, in ne delovnega časa zaposlenih. Vendar je obratovalni čas v domeni trgovca, je opozoril.

"V času, ko si s številnimi ukrepi za omilitev in odpravo posledic novega koronavirusa prizadevamo za spodbujanje gospodarske aktivnosti in ohranjanje delovnih mest, je treba ukrepe, ki lahko učinkujejo v nasprotno smer, sprejemati skrbno in z veliko mero odgovornosti," je mnenje vlade predstavil Zajc.

Neenotnost glede izjem

Medtem ko nedeljskemu zaprtju trgovin izrecno nasprotujejo le v SMC-ju in SNS-u, pa so poslanci manj enotni glede izjem, kdo vse bi lahko ob dela prostih dneh delal v manjših prodajalnah s površino do 200 kvadratnih metrov, za katere so predlagatelji že v uvodu predvideli izjemo.

Glede teh izjem so poslanci pred počitnicami soglašali, da so lahko ob nedeljah odprte tudi tiste prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, v katerih delajo sami ob pomoči dijakov, študentov in upokojencev. Zdaj poskušajo v Levici v zakonsko besedilo vrniti določbo, da je delo ob nedeljah dovoljeno le nosilcem trgovinske dejavnosti oz. njihovim zastopnikom. Sicer se bojijo, da bi lahko ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo.

Ali jim bo to uspelo, bo znano v torek, ko bo DZ glasoval tudi o dopolnilu SMC-ja, po katerem bi bile lahko vse trgovine ob nedeljah brez omejitev odprte do največ deset nedelj na leto. "To bi bilo tudi v skladu z referendumskim vprašanjem izpred več kot deset let," je dejala Monika Gregorčič (SMC).

Zaprtje trgovin pred poslanci

Poslanci za izredno uskladitev pokojnin

Poslanci so na seji obravnavali predlog sprememb zakona o izredni uskladitvi pokojnin, ki predvideva dvoodstotno izredno uskladitev pokojnin v decembru, ne glede na gospodarsko rast.

Poslanske skupine so se v predstavitvah stališč zavzele za boljši položaj upokojencev. Glasovanje o dopolnilih bodo opravili v torek. Po predlogu državnega sveta bi bila izredna uskladitev izražena v odstotkih, ne pa določena v nominalnem znesku, je povedal državni svetnik Branko Šumenjak.

Kot kaže, bodo upokojenci deležni dvoodstotne izredne uskladitve pokojnin v decembru. Foto: BoBo
Kot kaže, bodo upokojenci deležni dvoodstotne izredne uskladitve pokojnin v decembru. Foto: BoBo

Veljavni zakon namreč predvideva, da se vse pokojnine izredno uskladijo v znesku 6,5 evra, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. A tako zveza društev upokojencev kot pokojninski zavod sta poudarila, da zakon odstopa od pravil v pokojninskem sistemu, je spomnil.

Tudi vlada je poudarila, da se pokojnine ne morejo povečevati v nominalnih zneskih, saj je to v nasprotju z namenom usklajevanja in bi bili prejemniki povprečnih in višjih pokojnin prikrajšani. Upokojenci z nižjimi pokojninami bi bili na boljšem, a mesto za reševanje socialnih vprašanj je po vladnem mnenju drugje.

Tekma, kdo bo upokojencem dal več

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ-ju dejali, da se zdaj tekmuje, kdo bo upokojencem dal več. Predlogu ne nasprotujejo, vendar pa bi od ministrstva za finance pričakovali odgovor na to, kako se bodo pokojnine usklajevale v letih 2021 in 2022, je dejala poslanka Andreja Zabret. V SD-ju pa so spomnili, da izredne uskladitve glede na padec gospodarske rasti letos brez spremembe ne bi bilo. V koalicijskem NSi-ju sicer tistim, ki se sprašujejo, zakaj izredna uskladitev, ne glede na gospodarsko rast, odgovarjajo, da ob velikem nihanju gospodarske dejavnosti ni smiselno vezati izredne uskladitve na gospodarsko rast, je poudaril Jožef Horvat. Dopolnjeni predlog bodo po napovedi Andreja Rajha podprli tudi v stranki SAB.

Predlogu za izredno uskladitev pokojnin se v državnem zboru obeta podpora. Foto: DZ/Matija Sušnik
Predlogu za izredno uskladitev pokojnin se v državnem zboru obeta podpora. Foto: DZ/Matija Sušnik

V DeSUS-u so poudarili, da zaostanki pri usklajevanju, nastali v letih krize med letoma 2010 in 2017, še niso v celoti odpravljeni. Zaostanek v tem trenutku znaša še 5,6 odstotka, ob morebitnem sprejetju dopolnjenega predloga pa bo znašal 3,6 odstotka, je povedal Robert Polnar. V SMC-ju so se strinjali z DeSUS-om, da bi uskladitev v nominalnem znesku nasprotovala sistemskemu zakonu, ki določa usklajevanje pokojnin v odstotkih. Pri sprejemanju veljavnega zakona pa je šlo po besedah Monike Gregorčič le za kovanje političnih točk.

V Levici za enoten znesek 40 evrov

Po prepričanju SDS-a morata biti tako redno kot izredno usklajevanje odvisni od vplačanih prispevkov, vprašanje nizkih pokojnin pa se mora reševati z izplačilom enkratnega dodatka, je dejal Marko Pogačnik. Upokojenci z najnižjimi pokojninami so med epidemijo že dobili solidarnostni dodatek, so spomnili v SNS-u.

Izplačilu v nominalnem znesku pa ne nasprotujejo v Levici, a ta znesek mora za vse upokojence znašati 40 evrov, kar želijo zagotoviti z vloženim dopolnilom, je dejal Miha Kordiš. Zaradi prenizkega usklajevanja v letih varčevanja je bilo namreč upokojencem izplačanih približno 300 milijonov evrov premalo, je povedal.

Poslanci odločajo o uskladitvi pokojnin