Poslanci DZ-ja so odločili, da bodo zaposleni že letos prejeli izplačan celoten bruto znesek regresa vse do višine povprečne plače. Foto: DZ/Matija Sušnik

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da za regres v višini do sto odstotkov povprečne plače ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo zakona o dohodnini pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Po zdaj veljavni ureditvi je treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa takrat, kadar je višji od 70 odstotkov povprečne plače.

O višini regresa, ki ga bodo izplačali svojim zaposlenim, se bodo delodajalci seveda odločali samostojno v okviru svojih zmožnosti, je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj. Vendar v skladu z zakonom o delovnih razmerjih regres ne sme biti nižji od minimalne plače. Kakršno koli torej bo izplačilo v razponu med 887 evrov, kolikor znaša minimalna plača, in 1.723 evrov, kolikor trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji, bo torej oproščeno vseh prispevkov in dajatev in ga bodo zaposleni prejeli v celoti.

S tem se po ministrovih besedah daje delodajalcem večji manevrski prostor za nagrajevanje delavcev, predvsem bolj kvalificiranih, ki bolj prispevajo k dodani vrednosti in so bolj konkurenčni na mednarodnem trgu dela. "Pozivamo podjetja, da izkoristijo ponujeni manevrski prostor in že letos z izplačilom višjega regresa nagradijo delavce," je ob napovedi, da bodo v njegovi poslanski skupini glasovali za potrditev obeh novel, dejal Franc Kramar (SAB).

Regres za letni dopust je po novem do višine povprečne plače oproščen vseh davščin. Foto: Radio Koper

Spremembe bodo veljale že za leto 2019

Ugodnejša davčna obravnava regresa, ki ga morajo delodajalci vsako leto izplačati najpozneje do 1. julija, se bo uporabljala že za leto 2019. Kdor je letošnji regres že prejel oz. ga bo pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bo že plačane prispevke in akontacijo dohodnine prejel vrnjeno.

Razbremenitev regresa je po Bertoncljevih besedah prvi korak v smeri načrtovane davčne razbremenitve dela. "Vlada bo predvidoma še v tem letu predlagala tudi nabor drugih ukrepov, ki bodo na splošni ravni razbremenili dohodke iz dela," je dejal.

Noveli obeh zakonov bosta uveljavljeni že naslednji dan po objavi v uradnem listu, nasprotovali pa jima niso v nobeni poslanski skupini. Pomisleke imajo le v Levici, kjer so za zaposlene z višjimi plačami neuspešno predlagali ohranitev obstoječe obdavčitve, zato so se glasovanja vzdržali.

Kako bo vlada pokrila izpad prihodka?

Jožef Horvat (NSi) je sicer dejal, da sploh ne gre za razbremenitev stroškov dela, saj regres ni plačilo za delo. Karmen Furman (SDS) pogreša sistemske spremembe, ki jih je obljubila vlada. Razbremenitev regresa je namreč en sam ukrep, medtem ko ostaja davčna obremenitev dela v Sloveniji med najvišjimi v EU-ju, je dejala. Jani Ivanuša (SNS) pa je vlado opomnil, da v letu 2019 ne more zagotoviti drugega davčnega ukrepa, s katerim bi pokrili predvideni izpad prihodkov.

Zaradi ugodnejše davčne obravnave regresa na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo v državni proračun steklo za 90 milijonov evrov dohodnine manj, izpad pobranih socialnih prispevkov pa je ocenjen na 1,2 do 1,5 milijona evrov letno. Za izpad teh prihodkov so pred dvema mesecema že predstavili predloge za višjo obdavčitev kapitala, ki pa jih vlada še ni obravnavala. Bertoncelj je danes napovedal tudi učinkovitejše pobiranje davkov.

Kako bo vlada nadomestila izpadli prihodek, so se vprašali v opoziciji. Foto: AP

Kakšne regrese bodo izplačala slovenska podjetja?

V Krki so tako redno zaposlenim kot zaposlenim prek agencij že izplačali 1.210 evrov regresa. Ker se na ta znesek obračuna dohodnina, bodo zaposleni akontacijo dohodnine dobili nazaj. Ko bo začela veljati ugodnejša obdavčitev, pa nameravajo izplačati še drugi del dobrih 518 evrov, torej bodo zaposleni v Krki prejeli 1. 729 evrov regresa, torej v znesku, za katerega bo še veljala davčna ugodnost.

Za podjetja je pomembna davčna obremenitev. Tudi v Leku bo višina regresa enaka povprečni plači, izplačali ga bodo maja ali junija. Če razbremenitve ne bi bilo, bi bil regres 1.140 evrov. Zakaj ta znesek, pa je tudi jasno ‒ zato, ker se po še veljavni zakonodaji nad 70 odstotki povprečne plače obračunajo tudi prispevki, pod to mejo pa dohodnina.

V Petrolu odločitve glede višine regresa še niso sprejeli, lani pa je znašal 70 odstotkov povprečne plače, torej prej omenjenih 1.140 evrov. Tudi v Mercatorju še niso sprejeli odločitve, lani je bil 960 evrov, pri čemer nekaj več kot pol v denarju, preostanek pa v bonih.

V Triglavu je višina regresa določena v kolektivni pogodbi in znaša 75 odstotkov povprečne plače v družbi. Koliko je to, niso navedli, regres pa bodo izplačali junija.