Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

DZ je z 69 glasovi za in sedmimi proti potrdil zakon o minimalnem davku, ki bo za velike domače skupine in mednarodne skupine podjetij s sedežem v Sloveniji uvedel novo obdavčitev. Davek v vrednosti 15 odstotkov bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov, in sicer za poslovna leta od 31. decembra letos.

Sorodna novica Članice EU-ja z dogovorom o minimalnem davku za podjetja

Davek je rezultat pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Članice EU-ja so se o njem dogovorile na začetku lanskega decembra, rok za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo pa je konec letošnjega decembra.

Davek bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom letos.

"Povrhnja obdavčitev"

Gre za povrhnji davek, ki ga ne gre enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

Z novim povrhnjim davkom se bo obdavčilo vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki so v Sloveniji.

Nova povrhnja obdavčitev po navedbah ministrstva za finance obravnava davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.

Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od deset milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

"Korak do pravičnejše obdavčitve podjetij"

Na finančnem ministrstvu na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, da bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je približno 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo število še povečalo, so izračunali.

Poslanci so zakon poudarili kot pomemben korak na poti do pravičnejše obdavčitve podjetij. Kot je danes dejal poslanec Svobode Tine Novak, je razumljivo prizadevati si, da podjetja davke plačujejo v državah, kjer ustvarjajo prihodke in dobičke.

Tudi po mnenju SDS-a bo minimalna obdavčitev ob enotnem izvajanju pozitivno vplivala na konkurenco in prispevala k davčni preglednosti. V NSi-ju pa so predlagali, da bi zakon zaradi trenutno zaostrenega poslovnega okolja dejansko uveljavili šele z letom 2029, a predlog ni prejel zadostne podpore.

Poslanci potrdili zakon o preoblikovanju Vzajemne

Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen

Poslanci so danes z 48 glasovi za in 22 proti potrdili zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne. To se bo zgodilo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice.

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.

Zavarovancem 120 namesto 130 evrov

Vzajemna, ki 93 odstotkov prometa ustvarja od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo. Svojemu ustanovitelju ZZZS-ju bo vrnila njegov vložek ob ustanovitvi bodisi v denarju bodisi v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, nato so člani odbora DZ-ja za finance ta znesek zvišali na 130 evrov, novembra pa so poslanci izglasovali dopolnilo za znižanje tega zneska na 120 evrov.

Kot je pred glasovanjem poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, obravnavani predlog zakona predstavlja najprimernejši in najbolj transparenten način, da se zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s statusnopravnim preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo dokončno uredi premoženjska razmerja med vsemi tremi deležniki. To so zavarovanci Vzajemne, njen ustanovitelj ZZZS in sama družba.

V Levici so zakon podprli, čeprav bi si želeli še radikalnejši zakon. Kot je dejal Milan Jakopovič, podpirajo rešitev, da se bo premoženje, "ustvarjeno na podlagi privatizacije dela obveznega zdravstvenega zavarovanja, vrnilo zavodu in zavarovancem".

Zakona so podprli tudi v Svobodi. "Podpiramo cilje in namen zakona, gre za transparentno ureditev statusnega preoblikovanja Vzajemne z glavnim namenom zaščite pravic njenih članov in ustanovitelja," je dejala Monika Pekošak.

Čeprav so bili v SD-ju do predloga zakona bolj kritični, so ga podprli. Kot je dejal Soniboj Knežak, menijo, da bi predlagatelj "lahko vložil več potrpežljivosti in razumevanja v pripravo rešitev in tako pripravil zakon, ki bi bolj primerno uredil prehod na novo ureditev".

Zakona pa glede na razprave pričakovano niso podprli v opoziciji. Suzana Lep Šimenko je pojasnila, da v SDS-u dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem kar se tiče transparentnosti preoblikovanja. Kot je navedla, je že v trenutno veljavnem zakonu o pogojih za statusno preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice določen postopek in način preoblikovanja, predlog zakona pa po njihovem mnenju tudi jemlje pravico odločanja trenutni legitimno izvoljeni skupščini Vzajemne.

Čeprav se po navedbah Jerneja Vrtovca (NSi) končno končuje saga okrog prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, pa s tem zakonom ljudje ne bodo nič na boljšem.

Poslanci potrdili zakon o obnovi in razvoju

Foto: MMC RTV SLO/Miran Žnidar
Foto: MMC RTV SLO/Miran Žnidar

Poslanci so z 48 glasovi za in sedmimi proti potrdili zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi. Zakon, ki posega na številna področja, naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.

Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.

"To bo četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče. Pričakujemo, da bomo z njim lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva," je dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.

Država bo sredstva med drugim zagotovila s petletnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke, na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje, in z davkom na bilančno vsoto bank. V opoziciji so do dodatnih obremenitev gospodarstva kritični. Kot so dejali v današnji razpravi, je davek na bilančno vsoto bank še mogoče razumeti, zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb pa se jim zdi nesprejemljivo.

Opozicija je tudi želela, da bi občine oziroma lokalne skupnosti prevzele v upravljanje vodotoke 2. reda, ki potekajo čez njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.

Koalicijske poslanske skupine so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti, ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS-a za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so podrobneje opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.

V razpravi je koalicija sicer pozdravila vladne ukrepe za normalizacijo razmer. Zakon je po besedah Soniboja Knežaka (SD) plod številnih usklajevanj in nenehnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

V opoziciji so poleg dodatnih obremenitev gospodarstva opozorili na počasno ukrepanje. Intervencijske službe so se takoj po nesreči odzvale hitro in učinkovito, ukrepanje vlade v nadaljevanju pa je ravno obratno, je dejal Zvonko Černač (SDS).