Poslanci so se lotili problematike gradnje kanala C0 čez vodovarstveno območje ljubljanske vodarne Kleče v okviru skoraj 140 milijonov evrov vrednega kohezijskega kanalizacijskega projekta Čisto zate.

Strinjali so se, da se glede tega projekta pojavljajo številni očitki, vprašanja in dvomi, zato so podprli predlagane sklepe.

Poslanci so bili enotni - DZ je priporočila sprejel s 67 glasovi za in nobenim proti.

Poslanci so ministrstvu priporočili tudi, naj preveri postopke umeščanja trase cevovoda v prostor. Foto: BoBo

Odločali so o štirih priporočilih
Ministrstvu za okolje in prostor je priporočil, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoje vplivov na okolje zadržal oz. ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježice, se glasi sprejeti sklep.

Z drugim so poslanci ministrstvu priporočili, naj preveri pravilnost postopkov umeščanja trase cevovoda v prostor.

Vladi je DZ priporočil, da zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije.

V primeru ugotovljenih morebitnih nepravilnosti, ki bi izhajale iz rezultatov revizije postopka in drugih nadzorstvenih postopkov, pa okoljskemu ministrstvu tudi priporoča, da sproži ustrezne postopke ugotavljanja kazenske, disciplinske in civilne odgovornosti.

Ministrstvo za okolje vse predlagane sklepe že izvaja, poslansko podporo pa bi minister Zajc videl kot podporo vsem tem aktivnostim. Foto: BoBo

Ministrstvo: Vsi sklepi se že izvajajo
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je že na začetku seje poudaril, da ministrstvo vse predlagane sklepe dejansko že izvaja. "Bo pa, če bodo sklepi sprejeti na današnji seji državnega zbora, to pomembna podpora vladi in ministrstvu pri izpeljavi vseh dejavnosti, katerih namen je natančna preveritev že izvedenih postopkov in ugotovitev dejanskega stanja," je dejal.

Kot je spomnil Zajc, je že naročil revizijo postopkov, ki jih je vodilo ministrstvo, recenzijo tehničnih rešitev projekta, pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb.

"Revizija je pokazala na sum nepravilnosti v odločitvah in slabih praks v postopkih, predvsem v smislu sledljivosti in nadzora. Zato sem že izdal navodila organom v sestavi, da se te prakse izboljšajo in kako naj jih izboljšajo," je poudaril.

Medtem razpis za izbiro izvajalca recenzije tehničnih rešitev kanala C0 ni bil uspešen zaradi slabega odziva in neprimernosti prispelih ponudb, je pojasnil minister. Razpis bodo zato ponovili. Pregled postopka umeščanja projekta v prostor in pravni pregled zakonitosti izdanih odločb pa potekata.

"Na podlagi ugotovitev bodo sprejete odločitve, ki bodo odgovorne in zakonite. Ocenjujemo, da je nekaj časa še na razpolago, saj se dela na celotni trasi ne izvajajo, ker investitor še ni pridobil vseh gradbenih dovoljenj," je dodal ob tem.

Pojasnil je še, da dosedanji inšpekcijski nadzori na mestih, kjer se dela že izvajajo, niso pokazali nepravilnosti: "Po podatkih, ki izhajajo iz upravnih nadzorov inšpektorata za okolje in prostor, investitor izvaja dela na območjih, kjer ima pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja."

Enotna podpora priporočilom
Poslanci so bili v razpravi precej enotni ne glede na politični pol. "Poslanci smo ... dokazali, da ko govorimo o zaščiti pitne vode, barva naših političnih nazorov v resnici ni pomembna," je poudaril Gregor Perič (SMC). Enotnost je po njegovem prepričanju jasno sporočilo ministru, da bo s sodelavci našel kar najbolj ustrezne rešitve.

Anže Logar (SDS) je v imenu predlagatelja poslancem sicer očital več mesecev ignorance. "Končno ste ugotovili, da je s tem projektom res nekaj narobe. A 18 mesecev je šlo že mimo. In nekdo je to spretno izkoristil," je dejal in poudaril, da je v primeru projekta C0 hierarhija očitno malce drugačna kot sicer v državi: "Najprej je država, potem je Arso, nad Arsom je pa Zoran Janković."

"Ta projekt je tako sporen, da bo, če ne pride do takojšnje ustavitve in spremembe, treba evropska sredstva nesporno vračati, projekt ne bo uspešno zaključen in škoda bo enormna," je svaril Zvonko Černač (SDS).

Vprašal se je tudi, kako je mogoče gradbeno dovoljenje za tako velik projekt pridobivati po delih: "To je nekaj podobnega, kot če bi nekdo dobil gradbeno dovoljenje, najprej za klet, ki si gradi hišo, potem za mansardo, potem bi mu dali naknadno pa še za dve nadstropji vmes."

Spraševanje, kaj je v ozadju
"Na mestu je vprašanje, zakaj je do sporne gradnje tega kanalizacijskega projekta sploh lahko prišlo, komu je to v interesu in ali Ljubljana tak projekt sploh potrebuje," se je strinjala Monika Gregorčič (SMC). "Najbrž je v ozadju denar," je ocenila.

Koliko milijonov je vreden morebiten poseg v vodovarstveno okolje ter kolikšna je cena takšnega početja, se je vprašal tudi Matjaž Nemec (SD).

Franc Kramar (SAB) se je vprašal, ali so v Sloveniji vsi župani enaki pred zakonom in kako je bilo mogoče, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje za projekt C0 brez vseh potrebnih soglasij. "Zadeva res smrdi," je dejal.

"Kot nekdanji župan sem izredno presenečen, da sploh je prišlo do teh dovoljenj," je menil tudi Marko Bandelli (SAB).

Uradnikom v bran
Da so poslanci neupravičeno kritični do uradnikov, ki morajo delati po načelu zakonitosti, pa je menil Dušan Verbič (SMC). Izpostavil je, da je bilo potrebnih 17 soglasij, da je bila prošnja za gradbeno dovoljenje sploh popolna. Pavšalne trditve, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano brez vseh potrebnih predlog, je zato krivično, je bil prepričan.

"Dejstvo je, da predvolilne aktivnosti lahko potekajo tudi štiri leta," je še očital Logarju.

Da ne bo mižanja
Ta je ob koncu seje ocenil, da so sprejeti sklepi za "ministrstvo za okolje in prostor s hrbetnico" dovolj, da sprejme vse potrebne aktivnosti.

"Upam, da ne bo ostalo pod vtisom statistik črpanja evropskih sredstev - da se torej ne bo zavoljo zagotavljanja odstotka (počrpanih sredstev) zamižalo na eno oko in projekt vodilo naprej, kot da se ni nič zgodilo," je dejal in poudaril, da "kanalizacija enostavno ne sodi na vodovarstveno območje".

Poslance je izredna seja čakala po koncu redne. Foto: BoBo

Predtem še o digitalni preobrazbi
Na predhodni redni seji so se poslanci v obravnavi SDS-ovega predloga resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije strinjali, da je digitalizacija ključnega pomena za prihodnji razvoj države, a so predlagateljem očitali, da so v resolucijo zajeli le tehnologijo blockchain, na druge pa pozabili. V SDS-u so resolucijo pripravili skupaj s strokovnjaki s področja tehnologije veriženja podatkovnih blokov oz. tehnologije blockchain, z njo pa želijo Slovenijo po besedah Zvonka Černača postaviti v osrčje razvoja digitalizacije.

Menijo, da bo morala Slovenija, če se bo želela v prihodnjih letih umestiti na vrh inovativnih blockchain digitalnih držav, v sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in podjetji iz blockchain sektorja in z regulatorji vzpostaviti sodobno, pozitivno, transparentno in konkurenčno zakonodajo, ki bo urejala področje blockchaina in drugih novih tehnologij.

Resolucija bi morala vključevati širši nabor tehnologij
Predstavniki poslanskih skupin so se strinjali, da je digitalizacija družbe kot celote nujna. Kot je dejal Nik Prebil (LMŠ), lahko le visoko digitalizirana družba narekuje smernice in izkorišča vse prednosti tehnološkega razvoja. Dušan Šiško (SNS) je ob tem izpostavil tudi številne možnosti izboljšav na področju varstva okolja.

Prebil se je strinjal s SDS-om, da Slovenija na tem področju še vedno zaostaja. Da ostaja ogromno možnosti za izboljšave, je poudaril tudi Gregor Perič (SMC). V SMC-ju po njegovih besedah verjamejo, da predlagana resolucija določa pravo smer v smislu nadaljnjega digitalnega razvoja države, a opozarjajo, da digitalne preobrazbe ni mogoče povezovati zgolj z eno tehnologijo.

S tem so se strinjali tudi člani drugi poslanskih skupin. Kot je dejal Predrag Baković (SD), je digitalizacija več kot le tehnologija blockchain. "Če želimo doseči digitalizacijo, moramo zasledovati več vidikov," je dodal. Tudi Blaž Pavlin (NSi), Vojko Starović (SAB) in Jurij Lep (DeSUS) so se strinjali, da mora resolucija o digitalni preobrazbi vključevati čim širši nabor tehnologij. Predvsem Starović in Lep sta opozorila tudi na varnostni vidik tehnologije veriženja blokov, saj se številni primeri njene uporabe po Lepovih besedah šele izkazujejo v praksi.