V svežnju davčnih sprememb so spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. Da bodo lahko vse štiri novele zakonov uveljavljene 1. januarja 2020, jih DZ obravnava po nujnem postopku. Foto: DZ/Matija Sušnik

V proračun se bo zato steklo manj denarja, a naj bi izpad nadomestili z učinkovitejšim pobiranjem davkov in strožjim nadzorom. V svežnju davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. "Temeljni razlog za predlagane spremembe je obstoječa struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela in kapitala," je zjutraj ob začetku obravnave poslancem povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Meje v vseh petih razredih lestvice za odmero dohodnine se bodo zvišale, v najvišjega s 50-odstotno stopnjo davka se bodo po novem uvrščali zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 72.000 evrov, kar je približno 1.000 evrov več kot zdaj.

Stopnja davka v najnižjem razredu ostaja pri 16 odstotkih, z njo pa bodo po 1. januarju 2020 obdavčeni zavezanci z neto letno davčno osnovo do 8.500 evrov (zdaj do 8.021,34 evra).

V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov, s čimer se bo po navedbah vlade razbremenilo predvsem tiste v srednjem dohodninskem razredu, ki največ prispevajo k dodani vrednosti na ravni države. "To so pomembni kadri, ki nam jih primanjkuje, ki ustvarijo največ dodane vrednosti in tudi največ dohodnine in te kadre moramo zadržati," je dejal Jože Lenart (LMŠ).

Spremembe so "v dobro vseh nas, ki delamo", je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj. Foto: BoBo

"V dobro vseh nas, ki delamo"

Bertoncelj je dejal, da so spremembe "narejene v dobro vseh nas, ki delamo". Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) pa je napovedala, da bo večina zavezancev za dohodnino po novem imela za dva oz. tri odstotke višje neto prejemke kot zdaj.

Levica odločno proti predlagani lestvici

V Levici so takšnim spremembam lestvice za odmero dohodnine odločno nasprotovali. Kot so izračunali, bodo tisti z minimalno plačo razbremenjeni za 1,60 evra na mesec, tisti s povprečno plačo za 12 evrov, najbolje plačani menedžerji pa za 92 evrov na mesec. "To ni razbremenitev srednjega razreda, to je davčna reforma za bogate," je dejal Miha Kordiš (Levica).

Bertoncelj je opozoril, da je treba na danes potrjene spremembe davčnih zakonov gledati celovito, skupaj z razbremenitvijo regresa, ki je bila uveljavljena že pred poletjem. Zavezanec z minimalno plačo in minimalnim regresom bo po njegovih izračunih prejel približno 150 evrov več na leto, zavezanec z minimalno plačo in regresom v višini povprečne plače pa tudi 381 evrov več.

"Zato s predlaganimi davčnimi spremembami razbremenjujejo delo, da bodo zaposleni dobili višje neto prejemke in bo njihova kupna moč večja, s tem pa bo večja tudi domača potrošnja in bomo vsaj deloma nadomestili izpad zaradi zmanjšanja izvoza," je dejal minister. Nove ukrepe bo vlada predlagala v več fazah, v štirih, morda petih letih.

Sprostitev dela in obremenitev kapitala

Ob zmanjševanju obremenitve dela pa potrjene davčne spremembe prinašajo zvišanje obremenitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja tako za obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot tudi obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Se pa bo pri najemninah z 10 na 15 odstotkov zvišal odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove.

Jernej Vrtovec (NSi) je zvišanju obdavčitve kapitalskih dobičkov nasprotoval z besedami, da gre za mačehovski odnos do tistih, ki varčujejo. "Kako bomo pa obdavčili tiste, ki zapravijo za potovanje," je vprašal. Stopnja davka se bo sicer tako kot do zdaj postopoma zniževala.

Za podjetja se kot novost uvaja minimalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb v vrednosti sedmih odstotkov, čemur so v več poslanskih skupinah nasprotovali. "To poslabšuje položaj zavezancev, ki velik del dobičkov investirajo naprej v raziskave in razvoj. Sprejem tega ukrepa ni v skladu s prizadevanjem za spodbujanje investicij in razvoja gospodarstva," je bil kritičen Matej Tonin (NSi).

Poslanci razbremenili plače in obremenili kapital

Obdavčitev pravnih oseb ostaja nizka

V nasprotju s prvotnimi načrti stopnja davka od dohodkov pravnih oseb vsaj za zdaj ostaja pri 19 odstotkih. Kljub uvedbi minimalne stopnje obdavčitve dohodkov pravnih oseb tako Slovenija ostaja ena od držav v Evropi z najnižjo efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, je dejal Robert Polnar (DeSUS).

Zaradi sprememb pri dohodnini je pričakovati izpad prihodkov za 135 milijonov evrov, ob čemer je Polnar opozoril, da je dohodnina pomemben vir financiranja lokalne samouprave in bo torej za financiranje nalog občin na voljo manj denarja.

Od zvišanja obdavčitve kapitala država pričakuje dodatnih 17 milijonov evrov prihodkov letno, še 47 milijonov evrov pa naj bi se v proračun nateklo na račun sprememb pri obdavčitvi podjetij.

Spremembe vseh štirih zakonov tako prinašajo negativen učinek za državni proračun. "Država se odpoveduje prihodkom v korist tistih, ki delajo," je dejal Bertoncelj in dodal, da se bo doseganju javnofinančne stabilnosti med drugim sledilo z učinkovitejšim pobiranjem davkov, zmanjševanjem davčnega dolga ter strožjim inšpekcijskim nadzorom in bojem proti goljufijam.