Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, ali so se člani takratne vlade Janeza Janše in sedanjega premierja Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije, pa tudi, ali so nosilci javnih funkcij v tem času želeli z domnevnim političnim vmešavanjem v postopke preprečiti ali otežiti delo slovenske policije.

Kot enega od namenov preiskave v Gibanju Svoboda navajajo tudi ugotoviti, ali Nacionalni preiskovalni urad (NPU) deluje avtonomno in ali domnevno politično kadrovanje poteka z namenom podreditve slovenske policije interesom in volji članov bodisi Janševe bodisi Golobove vlade.

Parlamentarna preiskava bi ugotavljala, ali je ustanavljanje posebnih delovnih skupin namenjeno umiku oziroma odstranitvi posameznikov, ki so v okviru sodelovanja pri preiskavah za nosilce javnih funkcij postali moteči, in ali so funkcionarji ter zaposleni v policiji podvrženi nedopustnim političnim pritiskom, ki vplivajo na njihove odločitve in posledično tudi organizacijo dela v policiji.

Komisija bi se med drugim osredotočila tudi na morebitno zlorabo pristojnosti oziroma pooblastil za dosego političnih ciljev, razjasnitev primernosti posameznikov, ki so zasedli pomembna mesta v policiji, in pregled kadrovske strukture in dejanskega stanja v povezavi z zaposlenimi v policiji. Ob tem bi parlamentarna komisija ugotavljala tudi, katere organizacijske, vodstvene, kadrovske in druge odločitve so bile sprejete na podlagi političnih navodil.

V poslanski skupini Gibanja Svoboda so v obrazložitvi za odreditev komisije tako še zapisali, da smo bili v času tretje Janševe vlade priča številnim kadrovskim menjavam v policiji, ki so sledile predvsem cilju podreditve delovanja policije političnim ambicijam takrat največje koalicijske stranke SDS. Ob tem Janševi vladi očitajo "brutalno kadrovanje" že na prvi seji vlade, v nadaljevanju pa tudi zlorabo političnega vpliva nosilcev javnih funkcij, ki se je po njihovih navedbah stopnjevala ob lanskih protestih v Ljubljani.

Ob tem so še spomnili, da je ministrstvo za notranje zadeve na začetku decembra javnosti predstavilo ugotovitve izrednega nadzora, ki je pod drobnogled vzel delo policije na protestih v zadnjih dveh letih in je pokazal "veliko hudih tako sistemskih kot posameznih nepravilnosti pri delu policije".

Zahteva za odreditev parlamentarne preiskave sicer prihaja v času po odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki je med drugim premierju Golobu očitala politične pritiske na policijo. Predsednik vlade je nasprotno menil, da pritiskov ni bilo, ministričin odstop pa je zaradi izgube zaupanja sprejel.