Na 2. posvetu o spremembah volilne zakonodaje je iz igre izpadla uvedba absolutnega preferenčnega glasu. Foto: Twitter Boruta Pahorja

Predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo absolutnega obveznega prednostnega glasu nima podpore in ne bo več predmet usklajevanj, so v sporočilu za javnost navedli v uradu predsednika republike.

Pogajanj so se danes udeležili tudi minister za javno upravo Rudi Medved in vladna delovna skupina za pripravo sprememb volilne zakonodaje. Kot so navedli v Pahorjevem uradu, so se pogajalci strinjali, da za tretji krog pogajanj, ki bo predvidoma konec junija, pripravijo predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo relativnega prednostnega glasu, upoštevaje današnjo razpravo o tem predlogu.

Spremembe volilne zakonodaje: bo prednostni glas nadomestil volilne okraje?

Predlog sprememb območij volilnih okrajev bo v celoti pripravljen do konca parlamentarnih počitnic in bodo o njem razpravljali v četrtem krogu pogajanj sredi septembra. Minister je s sodelavci danes tudi predstavil predlog sprememb volilnih okrajev na primeru tretje in osme volilne enote.

Kot je povedal po srečanju, ocenjujejo, da je še vedno zanimanje političnih strank, da se meje volilnih okrajev začrtajo na novo in uskladijo z zahtevami ustavnega sodišča, saj se želijo odločati vsaj med dvema predlogoma za spremembo zakonodaje.

Spremembo volilne zakonodaje zahtevalo ustavno sodišče

Minister je prepričan, da lahko do konca leta sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, kar morajo storiti po odločitvi ustavnega sodišča. Ministrstvo za javno upravo je še vedno servis za pripravo zakonodaje, medtem ko je vse drugo, tudi postopek vlaganja te zakonodaje, po ministrovih navedbah politična odločitev.

"Za nas je pomembno, da pripravimo predloge, ki bodo ustavnopravno vzdržni. Najboljši predlog pa bo tisti, ki bo prejel ustrezno večino," je dodal in še ocenil, da oba predloga izpolnjujeta zahteve ustavnega sodišča. Za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu je sicer potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov, medtem ko je za spremembo volilnih okrajev potrebnih 46.

Z izjemo SDS-a, v katerem izjav ne dajejo, pa so stališča strank do navedenih sprememb volilne zakonodaje bolj ali manj znana. Čeprav želijo imeti nekatere na mizi tudi predlog za spremembe volilnih okrajev, pa se večina, z izjemo DeSUS-a, vendarle nagiba k ukinitvi okrajev in uvedbi neobveznega relativnega prednostnega glasu. Tako tudi v največji vladni stranki LMŠ, je po odhodu s srečanja pri Pahorju v izjavi spomnil poslanec Aljaž Kovačič.

Bodo stranke izbrale relativni preferenčni glas ali spremembo volilnih okrajev? Foto: BoBo

Neustavnost relativnega preferenčnega glasu?

Glede na nekatere izjave oz. dvome o potencialni neustavnosti relativnega prednostnega glasu pa je pojasnil, da so se že posvetovali z nekaj ustavnimi pravniki in jim nobeden ni z gotovostjo zatrdil, da bi bila ta rešitev neustavna, dopuščajo pa možnost. "Dva pravnika, pet mnenj. Nam je najbolj pomembno, da v DZ-ju zagotovimo dovolj glasov za spremembo neustavnosti sedanjega volilnega sistema," je dejal Kovačič.

Prav tako so tej rešitvi naklonjeni tudi v SAB-u, SMC-ju, SNS-u in Levici. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je danes dejal, da sicer želijo nekateri še vedno nadaljevati zgodbo s spremembo volilnih okrajev, medtem ko v Levici menijo, da je to manj atraktivna in manj smiselna rešitev, ki "bo zahtevala tudi več dolgoročnega napora". Spomnil je na obnavljanje zarisanih meja tudi zaradi demografskih gibanj.

V NSi-ju so se sicer zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, a se bodo, glede na nakazano večino, pridružili tudi podpori uvedbe relativnega prednostnega glasu. "Za nas je najpomembneje, da se sistem približa temu, da bodo imeli volivci odločilen vpliv na izvolitev poslancev," je po srečanju pri Pahorju pojasnil glavni tajnik NSi-ja Robert Ilc in spomnil, da za absolutni prednostni glas ni ustrezne večine.

NSi ne bi spreminjal volilnih okrajev

Medtem v NSi-ju niso naklonjeni spreminjanju volilnih okrajev. Če bi želeli to rešitev celovito izvesti, bi morali po mnenju Ilca spreminjati tudi volilne enote.

Tudi v SD-ju ne zapirajo vrat uvedbi relativnega prednostnega glasu. Je pa vodja poslancev te stranke Matjaž Han pred nekaj dnevi ocenil, da bi bilo primerneje, če bi najprej odločali o preoblikovanju okrajev in šele nato o rešitvi, ki zahteva 60 glasov.

Glede na izjave strank je v DZ-ju sicer za las mogoče doseči ustavno večino za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.