S sprejetjem zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa bo država jamčila za najem posojil podjetij pri poslovnih bankah. To pomeni, da bo banka lahko podjetju dala likvidnostno posojilo v vrednosti do 10 odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019. Posojilo ne bo smelo biti višje od njegovega letnega stroška dela, zanj pa bo jamčila država.

"Ali sta dve milijardi evrov dovolj za to, da slovensko gospodarstvo ohranimo likvidno?" se je vprašal Janša. Kratkoročno je to dovolj, da podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, ne bodo posegali po ukrepih, kot so zapiranje proizvodnje, ki je še perspektivna, ali odpuščanje zaposlenih, je odgovoril.

Pri posojilih mikro-, majhnih in srednjih podjetij bo država jamčila do 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. To bo veljalo za posojila z ročnostjo do pet let, sklenjena od razglasitve epidemije do 31. decembra letos, namenjena pa izključno financiranju osnovne dejavnosti podjetja. Podjetje ne sme imeti neporavnanih davkov in prispevkov in se ne sme šteti kot podjetje v težavah.

Ali bo znesek zadoščal tudi na srednji in dolgi rok, pa v tem trenutku ne zna odgovoriti nihče. To je odvisno od tega, kako bodo ocenjene posledice epidemije in koliko časa bo ta trajala, je povedal Janša.

V Levici, LMŠ-ju in SD-ju so poskusili vsak s svojim dopolnilom najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice posameznega posojila, za katerega bo jamčila država, zvišati. Ob pogojih, ki jih je določila vlada, namreč številna podjetja, ki dodatna sredstva nujno potrebujejo za ohranitev delovnih mest in proizvodnje, državnih jamstev sploh ne bodo mogla izkoristiti, so opozarjali.

Pomoč lokalnim skupnostim

Zakon prinaša tudi pomoč lokalnim skupnostim, ki so po Janševih besedah v času epidemije odigrale izredno pomembno vlogo.

Povprečnina, ki se iz državnega proračuna izplačuje občinam glede na število prebivalcev, se bo zvišala za približno šest odstotkov. Zvišanje bo veljalo za nazaj, od 1. januarja dalje, razliko pa bodo občine prejele do konca maja.

Vendar pa sredstva od višjih povprečnin niso namenjena za odpravljanje posledic epidemije. "To so sredstva, ki jih občine potrebujejo za normalno delovanje, stroške zaradi epidemije pa bomo poskušali nasloviti posebej," je napovedal Janša.

Pomoč najemnikom poslovnih prostorov

Nekoliko lažje bodo zadihali tudi najemniki poslovnih prostorov v lasti države ali lokalnih skupnosti, ki zaradi ukrepov države ob epidemiji ne morejo opravljati dejavnosti. Za čas od razglasitve epidemije do prenehanja ukrepov jim najemnin ne bo treba plačevati.

DZ je zakon, ki zaradi izdatkov za omilitev epidemije določa tudi povečanje zadolževanja države, sprejel s 54 glasovi za in enim proti.

DZ v prvi protikoronski zakon vnesel dodatne upravičence

Dva tedna po uveljavitvi je DZ sprejel popravke intervencijskega zakona, ki zaradi posledic epidemije novega koronavirusa ponuja pomoč državljanom in podjetjem. Z njo se skupni obseg pomoči povečuje na 3,1 milijarde evrov, dobremu milijonu upravičencev pa dodaja še 190.000 novih.

Zakon o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo določa, da bo država podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako velja za delavce, ki v času epidemije ne morejo priti na delo zaradi višje sile.

Zakon velja od 11. aprila, z danes sprejeto novelo zakona pa bodo ti pogoji nekoliko manj strogi. Do pomoči bodo upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi presoji prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, se bo upoštevala primerjava povprečnih mesečnih prihodkov.

Dodatno bodo ta ukrep lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.

Za vse pa velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu, in ne več za sedem zaporednih dni, kot je zapisano v zdaj veljavnem zakonu.

Samozaposlenim, verskim uslužbencem, družbenikom in kmetom zakon ponuja pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka ter oprostitve plačila socialnih prispevkov v času epidemije. Pogoji se bodo tudi tu spremenili na enake kot pri delodajalcih, ki pošljejo delavce na čakanje. Poleg tega bodo ukrep lahko izkoristili še tisti samozaposleni, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje tudi na drugi podlagi.

Enkratni solidarnostni dodatek med 130 in 300 evri, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo po novem prejeli tudi kmetje nad 65 let in z nizkimi dohodki ter prejemniki poklicnih pokojnin, če te ne presegajo 700 evrov.

Za tiste, ki so ostali brez dela v času po razglasitvi epidemije, novela zakona prinaša nadomestilo zaradi izgube zaposlitve, to je 513,64 evra bruto mesečno.

Enkratna solidarnostna pomoč 150 evrov je zdaj predvidena tudi za izredne študente, ne več le za redne.

Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči dodajajo tudi prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike ter prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu.

Prenovljeni zakon bo ponudil pomoč 1,2 milijona ljudem, odhodki proračuna pa se bodo povečali za blizu 37 milijonov evrov, na 3,1 milijarde evrov. Finančni minister Andrej Šircelj je dopoldne poudaril, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca dalje.

Novela zakona prinaša še nekatere druge rešitve. Ena od njih je začasna oprostitev plačila davka na dodano vrednost od dobave zaščitne in medicinske opreme.

Da bi pomagali turističnim podjetjem, se uvajajo vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Da bi pospešili naložbe, pa novela predvideva ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj, tudi z zaostritvijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri teh postopkih. "To so zelo sporni členi, ki so ekološko in socialno zelo nevarni," je protestirala Violeta Tomić (Levica).

DZ je novelo zakona sprejel z 52 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice, preostali so se vzdržali.