Že hitri test dveh prašičev s te kmetije je bil negativen, zdaj pa so sum nevarne bolezni dokončno ovrgli. Veterinarji, ki so opravili obdukcijo namreč pri prašičih niso opazili tipičnih znakov prašičje kuge. Eden izmed njiju, ki je kazal znake bolezni, je poginil zaradi zadušitve, ki jo je povzročila obsežna novotvorba iz limfatičnega tkiva.

V kraju, ki je od meje s Hrvaško oddaljen približno 350 metrov, so sicer v petek preiskovali, ali se je ta bolezen pojavila na manjši kmetiji, kjer so imeli samo dva prašiča. Državno središče za nadzor bolezni je takrat odredilo, da okuženo posestvo zaprejo, ubijejo živali in razkužijo celotno gospodarstvo.

"Ukrepi v ožjem 3-kilometrskem pasu se ukinejo po 30 dneh od zadnje razkužbe žarišča bolezni na Hrvaškem, v širšem 10-kilometrskem pasu pa po 21 dnevih," pojasnjuje Simona Salamon, namestnica direktorice Vursa. V tri- in desetkilometrskem pasu okoli hrvaških žarišč je sicer 120 kmetij z več kot 3.000 prašiči, inšpektorji pa so do zdaj ugotovili 15 kršitev.

Še vedno visoka nevarnost!
Da bi zmanjšali gospodarsko škodo, veterinarska uprava poskuša v Bruslju doseči, da pod posebnimi pogoji dovoli zakol in normalno prodajo mesa še pred odpravo ukrepov. V Sloveniji smo imeli nazadnje klasično prašičjo kugo pred 11 leti. Možnost za prenos prašičje kuge iz Hrvaške je še vedno zelo velika - imajo dve novi žarišči, v okolici Vukovarja in spet blizu slovenske meje na območju Kočevja v Ravni Gori.

Posavski prašičerejci pravijo, da bo škoda tudi pri izgubi trga, zato so upravičeno zaskrbljeni. Hkrati opozarjajo, da se na meji ukrepi ne izvajajo dovolj učinkovito, še posebej na maloobmejnih prehodih.

Preverjanje obrodilo sadove
Še v četrtek so veterinarji preverjali prisotnost kuge v 10-kilometrskem pasu okoli Brežic, vendar prisotnosti bolezni niso odkrili. Preverjanje so nadaljevali pri naključno izbranih, in sicer so pregledovali, ali kmetje spoštujejo preventivne ukrepe, ki jih je predvidela veterinarska uprava.

Pojav prašičje kuge se je v Slovenijo razširil s Hrvaške, kjer je Hrvaška veterinarska uprava sum na to bolezen odkrila v kraju Vučilčevo, o čemer so - po večkratnih zahtevah Vursa - 8. marca obvestili tudi Slovenijo. Pozneje se je bolezen pojavila tudi severneje, v kraju Vugrišinac. Ogroženi pas je že tedaj segal tudi v Slovenijo. Vanj so sodile štiri slovenske občine: Črenševci, Ljutomer, Ormož in Razkrižje.

Za ljudi bolezen ni nevarna
Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter z njihovimi izdelki). Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in s premiki kakršnih koli predmetov oziroma opreme z okuženega gospodarstva, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji prepovedano od oktobra 2003) ter z nezakonitim vnosom prašičev in izdelkov iz prašičjega mesa. Bolezen se lahko prenaša tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.

C. R.