Člani odbora pa so prav tako podprli novelo zakona o sodnem registru.

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj

Novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je vložila skupina poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice. Predlog predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. Kot je pojasnila prvopodpisana pod predlog Lucija Tacer (Gibanje Svoboda), s tem uresničujejo priporočili varuha človekovih pravic iz zadnjih dveh letnih poročil.

Tako s predlogom črtajo formalni pogoj državljanstva Republike Slovenije ali druge države članice EU-ja za pridobitev odškodnine iz državne sheme. Kot je povedala Tacer, je to pomembno zlasti v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi, saj žrtve navadno nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva. Druga sprememba pa uvaja možnost, da se aktivno legitimiran tožnik, torej upravičenec do odškodnine, odpove sodnemu varstvu in s tem hitreje pridobi odškodnino.

Predlog podpira tudi vlada, saj je po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Igorja Šoltesa omenjena sprememba tudi v sozvočju z evropskim pravnim redom, prav tako je ministrstvo glede tega vprašanja prejelo kar nekaj pobud različnih civilnih gibanj in organizacij.

Finančne posledice, ki jih prinaša zakon, pa je po njegovih besedah sicer težko predvideti. Te so namreč odvisne od števila vlog za odškodnino, povezane z odločitvijo žrtve, ali bo uporabila to sodno pot. Prav tako so odvisne od teže kaznivih dejanj in posledic, ki jih trpijo žrtve. Vlada prav tako podpira rešitev, ki se nanaša na možnost odpovedi pravici do pravnega sredstva. Po Šoltesovih besedah je namreč čimprejšnje izplačilo odškodnine žrtvi precejšnjega pomena.

Nasprotovanje predlogu koalicijskih poslanskih skupin so izrazili le v poslanski skupini SDS-a, saj jih skrbijo finančne posledice, ki jih prinaša, ter morebitne zlorabe.

Zakon o sodniški službi

Z dopolnitvami zakona o sodniški službi pa se po besedah državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Valerije Jelen Kosi ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in funkcijo opravlja za krajši delovni čas. Veljavni zakon o sodniški službi namreč takšnega položaja še ne ureja, je pojasnila.

Državna sekretarka je spomnila, da je bilo z junijem ustanovljeno Enotno sodišče za patente, s predlogom pa želijo zagotoviti pogoje za sodelovanje Slovenije pri njegovem delovanju. Na tem sodišču je lahko sodnik zaposlen tudi s krajšim delovnim časom ali za posamezne zadeve, na sodišče pa je bila imenovana sodnica iz Slovenije, ki trenutno sodniško funkcijo opravlja na upravnem sodišču.

S predlogom so sprva želeli za takšne primere uvesti institut mirovanja sodniške funkcije, po opozorilih zakonodajnopravne službe DZ-ja in Sodnega sveta pa so koalicijske poslanske skupine vložile dopolnilo, po katerem za sodnike, ki opravljajo funkcijo na mednarodnem sodišču za krajši delovni čas, določa oprostitev sodniške službe.

Koalicijsko dopolnilo so člani odbora sprejeli, ne pa tudi dopolnila poslanske skupine SDS-a, ki je predlagala, da bi oprostitev sodniške službe veljala le za sodnika, ki je imenovan na Enotno sodišče za patente. V SDS-u zato predloga niso podprli.

Zakon o sodnem registru

Odbor za pravosodje je prižgal zeleno luč tudi predlogu novele zakona o sodnem registru, ki zakon usklajuje z dvema evropskima direktivama. Po besedah državne sekretarke bo predlog skupaj z novelo zakona o gospodarskih družbah omogočil spletno ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij, tako da strankam ne bo nujno treba fizično obiskati notarja ali točke za podporo poslovnim subjektom.

Tako bo stranka, ki bo nameravala ustanoviti enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, prek portala sama oblikovala predlog za vpis družbe v sodni register, pri ustanavljanju drugih oblik družb pa bo kot že do zdaj v proces sestave predloga za vpis v sodni register vključen notar.

Predlog so podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo poslancev SDS-a. Ti so se glasovanja vzdržali, čeprav menijo, da gre zakon v pravo smer in bo pripomogel k zmanjševanju birokracije in zagotavljal večjo svobodo tujemu kapitalu.