Foto: BoBo
Foto: BoBo

Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) pravijo, da se želi vlada pred odločanjem temeljito seznaniti s predlogi.

Ministrstvo za pravosodje je namreč na vlado septembra in oktobra posredovalo 10 predlogov za imenovanje državnih tožilcev. Do zdaj je vlada odločila o petih predlogih in tako imenovala tri okrajne državne tožilce, enega okrožnega državnega tožilca in eno vrhovno državno tožilko, o petih predlogih pa vlada še ni odločala.

Kot je danes v odgovoru na poslansko vprašanje Tine Heferle (LMŠ) v DZ-ju dejala Kozlovičeva, pet predlogov, ki jih je podalo ministrstvo, še ni bilo uvrščenih v informacijski sistem, kot to predvideva poslovnik o delovanju vlade.

Ministrstvo je zato enkrat pisno in dvakrat ustno prosilo za uvrstitev v sistem, a informacij, zakaj do tega še ni prišlo, ministrica nima. Drugih vzvodov, kot je ta, ministrstvo po njenih besedah nima. Poslanka Heferletova je sicer ocenila, da vlada predlogov, h katerim je podal pozitivno oceno tudi Državnotožilski svet, ne želi potrditi iz političnih razlogov.

Ukom: "Temeljita seznanitev" terja nekoliko več časa

Na Ukomu so za STA navedli, da vlada predlogov še ni obravnavala, ker se mora pred kakršnim koli odločanjem temeljito seznaniti z njimi, "kar terja nekoliko več časa".

Janša v odgovoru Državnotožilskemu svetu očita dvojna merila

Postopek imenovanja tožilcev je tak, da ministrstvo za pravosodje pripravi razpis in po pridobljenem dokončnem mnenju Državnotožilskega sveta poda predlog na vlado. Državnotožilski svet pri podaji dokončnega mnenja opravi preizkuse strokovnega znanja, osebnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebne za opravljanje dela državnega tožilca.

V okviru dokončnega mnenja nato razvrsti kandidate glede na oceno o primernosti za imenovanje in utemelji razloge za sprejeto razvrstitev. Na podlagi prejetega dokončnega mnenja minister za pravosodje poda predlog vladi za imenovanje tistega kandidata, ki ga je Državnotožilski svet ocenil kot najprimernejšega za imenovanje.