Leta 1889 so na prvem kongresu Druge internacionale sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci zavzemali za osemurni delavnik.

Mlaj - simbol rasti in pokončnosti
Današnji praznik spremlja tudi tradicionalno postavljanje prvomajskega mlaja. Njegov pomen sega stoletja nazaj. Med drugim je tudi, sploh na avstrijskem in bavarskem podeželju, simbol samozavesti in tak pomen je mlaj prevzel tudi v tradiciji praznovanja dela v Sloveniji.

Pri nas je mlaj simbol rasti, pokončnosti in moči delavskega gibanja. Podobno je s kresovi, ki zagorijo na predvečer praznika. V sklopu prvomajskih dogodkov kličejo k zbiranju delavcev in njihovemu združenemu delovanju za zaščito delavskih pravic. Kresovi so sinoči - kljub ponekod kislemu vremenu - zagoreli povsod po državi. Največjega so prižgali v Rušah, kjer je zagorelo več kot 700 kubičnih metrov odpadnega lesa in vejevja.

Na Slovenskem prvi praznovali zasavski rudarji
Praznovanja danes potekajo v številnih državah sveta, dneva pa ne praznujejo v ZDA, od koder praznik izvira. Američani se pravic delavcev namreč spomnijo vsak prvi ponedeljek v septembru.

V Sloveniji naj bi praznik dela v zasavskih rudarskih revirjih praznovali vse od leta 1890, množična praznovanja na Slovenskem pa so se začela šele v 20. stoletju. Kot državni praznik je bil 1. maj uzakonjen leta 1948.

1. maj tudi praznik sv. Jožefa delavca
Katoličani pa 1. maja hkrati praznujejo praznik sv. Jožefa delavca, Jezusovega rejnika. Cerkev vidi v liku sv. Jožefa vzor in zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.