Ob začetku novega leta tuje diplomate v Sloveniji, ki so združeni v diplomatski zbor, državno vodstvo tradicionalno sprejme in nagovori. V nagovorih se pogosto opredelijo načrti za zunanjo politiko države v prihajajočem letu in se izrečejo zunanjepolitični cilji.

Tokrat je zaradi pandemije zbor potekal v virtualnem okolju, zbrane pa sta nagovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Oba sta v svojih govorih poudarila pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami, utrditev EU-ja in slovensko predsedovanje povezavi. Zbor je nagovoril tudi doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij Jean-Marie Speich.

Leto v znamenju pandemije

Janša je v svojem govoru poudaril predvsem velik izziv globalne pandemije, ki je močno vplivala na mednarodno sodelovanje in odnose med državami. Zaupanje, solidarnost in sodelovanje so po njegovih besedah ključni v tem času, tako v regiji, kot zunaj nje. Na temeljih izkušenj prav na teh področjih bo Slovenija svojo zunanjo politiko gradila tudi v prihodnje.

"Dejavnosti Slovenije pri iskanju soglasja držav članic EU-ja za odločitev o skladu za okrevanje in pri razmisleku o nadaljnji krepitvi spoštovanja načela vladavine prava v Uniji," je predsednik vlade poudaril v pregledu slovenske zunanje politike v preteklem letu.

Poleg dela vlade je pozdravil tudi delovanje predsednika države, tako srečanje s predsednikoma Italije in Avstrije ob vrnitvi narodnega doma v Trstu kot pri poklonu žrtvam fašizma in komunizma. Tudi dialog med jadranskimi državami, o prihodnosti upravljanja tega morja, je Janša uvrstil med področja napredka v zadnjem letu.

Predsedovanje EU-ju je osrednja naloga

Kot temeljni politični organizaciji, katerih vrednotam in ciljem želi Slovenija slediti, je označil zavezništvo NATO in Evropsko unijo. Slovenija se bo trudila sodelovati pri utrjevanju teh dveh institucij, sploh ob letošnji 30. obletnici osamosvojitve. "S padcem evropskih komunističnih totalitarnih režimov je postalo mogoče udejanjenje celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Ta cilj še ni udejanjen v celoti in je naloga naše politične generacije," je dodal.

Osrednja naloga Slovenije v prihodnjem letu bo seveda predsedovanje EU-ju, v sklopu katerega se bomo morali spopasti z največjimi izzivi celotne povezave, kot so okrevanje po krizi, zagotavljanje kibernetske varnosti, vprašanje držav Zahodnega Balkana in njihove evropske perspektive.

Pahor se je zavzel za multilateralizem in varstvo okolja

Predsednik države se je v svojem nagovoru osredotočil predvsem na 30-letno zgodovino samostojne države in spopadanje s podnebnimi spremembami. Po njegovih besedah nam je v treh desetletjih uspelo razviti trden demokratični politični sistem in učinkovito gospodarstvo ter utrditi svoj položaj v mednarodni skupnosti.

Dodal je, da je prihajajoče desetletje ključno za uresničitev zavez v sklopu pariških podnebnih ciljev. Po njegovem mnenju je treba strniti vrste v korist trajnostnega razvoja Slovenije, EU-ja in celotnega sveta. Pozval je tudi k čimprejšnjemu začetku konference o evropski prihodnosti.