Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Strokovnjaki opozarjajo, da je čas pomembna kategorija v boju proti epidemiji. Po predstavitvi strategije se je Tanja Starič o spopadu za cepiva, ki poteka na svetovnem trgu, pogovarjala s predsednikom vlade Janezom Janšo.

Dober večer, gospod predsednik. Danes ste predstavili strategijo cepljenja. Če prav razumemo časovnico, ki smo jo videli, se torej glavni val cepljenja obeta v drugem četrtletju. To pomeni marca in aprila. To je verjetno pozneje, kot smo vsi skupaj upali, kajne?

Zagotovo je to pozneje, kot smo si želeli. Kljub temu pa je, glede na napovedi, ki so bile novembra, to, da je vsaj eno podjetje, se pravi Pfizer, začelo dobavljati odobrena preizkušena cepiva že v času božično-novoletnih praznikov, kar dobro, prijetno presenečenje. Lahko bi bilo bistveno slabše, glede na to, kako je nekaj časa kazalo.

Ampak kaj to konkretno pomeni za naše razmere? Nekako smo vsi upali, da se bodo z novim letom pospešili ti procesi, ko se bomo začeli vračati v normalo. Kaj to pomeni za epidemijo in seveda za ukrepe, ki še vedno veljajo?

No, izkazalo se je, da držijo te napovedi, ki so šle v smer, da bo drugi val, drugi hladni val, v Evropi težji, dejansko je težji zaradi številnih razlogov. Opozarjali smo, rekli so, da strašimo pred tem. Dejstvo je, da dokler ne bo določen odstotek prebivalstva precepljen, toliko časa bomo morali kombinirati ukrepe, ki jih sovražimo in ki jih imamo že predolgo časa, s tem upanjem, da bo cepljenje delovalo. To bo zagotovo do pomladi, glede na tempo izdelave cepiv, ki so v redu.

Cilj vlade je 70-odstotna precepljenost. Kdaj naj bi to dosegli?

Odvisno, kdaj bodo dodatna cepiva odobrena in kakšne bodo dobave. Zagotovo ne pred pozno pomladjo. Zagotovo ne.

Govorimo maj, junij?

Moram reči, da hvala Bogu smo s tem, ko smo istočasno uvedli hitro testiranje, ta praznični val, če ga lahko tako imenujem, v veliki meri, kot zdaj kaže vsaj, omejili. Se je pojavil in je to resna stvar, bi pa lahko bili bistveno, bistveno slabši, če ne bi hkrati uvajali tudi hitrega testiranja in če te priložnosti ljudje ne bi resno jemali, ker so se zelo veliko testirali, ker se drugače ne bi, ker so nekje vmes, in tisti potem virusa ne širijo naprej v glavnem.

Janez Janša

Govorimo o juniju prej kot o maju.

Kaj se pravzaprav dogaja s to skupno evropsko strategijo nabave cepiv? Bilo je veliko nekih ugibanj, tudi članki so bili, kjer se je Slovenija uvrstila nekako med bolj te osmoljene države, ne v smislu, da ne bi dobila dovolj cepiva, ampak da naj bi ga dobila nekoliko pozneje. Na tem trgu naj bi bila cela vojna. Danes smo lahko prebrali, da Nemčija sama, torej mimo evropskega dogovora, kupuje oziroma je naročila 30 milijonov Pfizerjevega cepiva. Kaj se dogaja? Je tukaj zakon močnejšega, so pritiski, kaj se dogaja?

Poglejte, če bi veljal zakon močnejšega, potem mislim, da bi Nemčija potegnila boljšo oziroma daljšo slamico in Slovenija bistveno krajšo. Ne samo, da se je enakopravno obravnavalo države pri teh skupnih naročilih, tudi pri količinah, ampak se upošteva enakopravnost tudi pri proporcu dobav, kar se časa tiče. Celo več. Ta prva ... Zakaj je Slovenija tako visoko po precepljenosti? Zelo bi bil vesel, če bi rekel zato, ker smo mi tako dobri in smo prej pocepili kot drugi s količinami, ki smo jih dobili, ampak to seveda ni res. Dejstvo je, da smo tako visoko zato, ker so te prve dobave bile količinsko enake za 2-milijonsko Slovenijo ali pa za 80-milijonsko Nemčijo, ali pa skoraj količinsko enake, zaradi tega, ker je Evropska komisija ali pa Unija na podlagi dogovora iz decembra želela pokazati, da tukaj ne delamo razlik, čeprav tudi, če bi proporcionalno delili, bi bilo to še vedno urejeno in zaradi tega je nekaj zmede. Slovenija se je odločila, da bo sodelovala pri teh skupnih naročilih, tako kot vse preostale države. Poznam še nekaj drugih držav, ki so se ločeno pogovarjale s kitajskimi in ruskimi proizvajalci, ampak trenutno mislim, da nobena od teh dejansko teh cepiv ni kupila, čeprav so cenejša in čeprav jih nekateri ponujajo, vsi so del tega.

Govorimo o ruskem, kitajskem cepivu?

Ja, ne poznam nobene evropske države, članice Evropske unije, ki bi to uporabljala, čeprav vem, da so nekateri to naročili, ker pač ni zaupanja. Zaupanja ljudi v postopke, na podlagi katerih so bila ta cepiva odobrena. Vsi bolj zaupamo, ker treba je vedeti, da evropska medicinska agencija izvaja zelo striktne postopke, poleg tega je potem potrebno še soglasje vseh nacionalnih regulatorjev, in to je nekaj, čemur lahko zaupaš. Tukaj gre tudi za vprašanje zaupanja in s tega vidika je pri marsikom tudi pretehtala odločitev, da je bolje še kak teden počakati, zato da bomo dobili cepivo, ki mu res vsi zaupamo, in bomo potem s 70-odstotno precepljenostjo, tudi v Evropi, dejansko to epidemijo zaustavili.

Če bi iskali neke bližnjice, bi lahko bili mogoče na začetku uspešnejši, na koncu pa bi se vse skupaj ponavljalo v nedogled. Zdaj – po tem, ko je jasno, koliko dobimo v naslednjih tednih od kakšnega proizvajalca in ko so ljudje te številke poenostavili v tem smislu, da so izračunali, kdaj pridejo na vrsto – je pa seveda politični pritisk zelo velik, še posebej v teh večjih državah Evropske unije, kjer niso vsi zadovoljni s tem pristopom Evropske komisije. In zdaj države iščejo tudi neposredne stike s proizvajalci, kar ni prepovedano, vsak lahko, tudi mi. Vendar pa v naslednjih tednih kdor koli obljublja kar koli glede na veliko povpraševanje, ki je ravno za prve tedne in mesece, bolj ali manj obljublja na suho.

Tisti, ki niso v rizičnih skupinah, do pomladi ne bodo vabljeni na cepljenje

Strokovnjaki, smo jih včeraj poslušali, pa sploh v zadnjem času opozarjajo, da je čas tukaj ključna kategorija, da ne bi smeli dovoliti, da se virus v nekih žepih širi. Zelo pomembno je, kdaj se bo ta glavni val začel. Zanima me, kako bo z vladnimi ukrepi, se pravi, mi smo v neke vrste lockdownu že od oktobra, vmes je bila neka mala sprostitev skozi praznike, in zdaj se to nadaljuje. Kaj ta časovnica, ki ste jo danes predstavili, pomeni konkretno za te ukrepe?

Najprej naj rečem, da nekateri ukrepi v bistvu veljajo od 12. marca, ko je bila prvič razglašena epidemija. Mislim, da nočnih klubov, barov nismo odpirali vse od takrat. Se pravi, če uporabimo to besedo lockdown, nekatere stvari so bile nedostopne.

So, ampak če so šole ...

Čeprav smo poleti bolj ali manj, kolikor se je dalo, živeli normalno in še vedno v strahu pred tem drugim valom, zdaj smo sredi hladnega vala in tukaj je cela severna polobla v podobni situaciji. Zdaj, naš problem je bil, ker številni teh ukrepov na začetku niso jemali dovolj resno in se je virus razširil do takšne stopnje, in to po celotni državi, da ga enostavno ni mogoče zaustaviti v celoti, razen če bi totalno vse zaprli, se pravi, da bi naredili totalni lockdown, to, kar so nekatere druge države v Evropi naredile, da si lahko samo doma, da greš lahko 50 metrov stran iz stanovanja ali pa hiše na zrak, da greš lahko v lekarno in trgovino, ne moreš niti v službo niti v šolo, skratka ničesar. Če to naredimo, lahko verjetno v treh tednih znižamo okužbe na zeleno, je pa vprašanje, kakšna bi bila celotna cena vsega tega, ker so tudi stranske posledice in tudi zaradi stranskih posledic ljudje umirajo. Skratka, če sem zelo konkreten, s temi ukrepi, nekoliko blažjimi, pa se bojim, da kdaj tudi z nekoliko strožjimi, bomo morali živeti najmanj do pomladi.

Petrovec: "Do konca leta pri nas nismo zaznali ne angleške ne južnoafriške različice virusa"

No, doktor Jerala je bil naš gost včeraj v Odmevih, on pravi, da predlaga vladi spremembo strategije. Ste o tem tudi razmišljali? Zdaj interpretiram, ampak morda cilja na to, da ljudi v bistvu najbolj motijo te zelo hitre spremembe, zaprti frizerski saloni, odprti, pa spet zaprti, odprta smučišča, zaprta smučišča. Ali vlada razmišlja, da bi na drugačen način komunicirala in tudi sprejemala te ukrepe?

Verjetno že tisočpetstotič odgovarjam na to. Zdaj, te spremembe za praznike so bile del neke, v glavnem tudi v Evropi, dogovorjene strategije sproščanj za praznični čas, zato da so se ljudje lahko obiskali, pa da ste lahko šle dame k frizerju in tako naprej. Nismo samo mi tega začasno sproščali. Je bilo tudi povedano, da je to začasno, tudi povedano je bilo, da bomo ceno za to plačali in jo plačujemo. Zdaj moram reči, da hvala Bogu smo s tem, ko smo istočasno uvedli hitro testiranje, ta praznični val, če ga lahko tako imenujem, v veliki meri, kot zdaj kaže vsaj, omejili. Se je pojavil in je to resna stvar, bi pa lahko bili bistveno, bistveno slabši, če ne bi hkrati uvajali tudi hitrega testiranja in če te priložnosti ljudje ne bi resno jemali, ker so se zelo veliko testirali, ker se drugače ne bi, ker so nekje vmes, in tisti potem virusa ne širijo naprej v glavnem.

Vprašanje, ki se zelo veliko zastavlja v zadnjem času, tudi vi ste zaradi tega sklicali posvet z ravnatelji, šole. Kaj bo s šolami? Videli smo na tem seznamu, da šolniki, ta kritična infrastruktura, pride na vrsto šele v četrti skupini. Je kakšna možnost, da bi se otroci vrnili v šole?

Poglejte, kar se strategije tiče, zdaj so prazniki mimo, strategija, ki je bila v grobem sprejeta na začetku decembra za ta hladni val, se je zdaj izvajala. Edina niša tega postopnega sproščanja je zdaj regijsko sproščanje. Da pa pridemo do točke, ko bomo lahko nekatere stvari, recimo tudi odprtje šol, vsaj prve triade, in vrtcev, opravili vsaj regijsko, pa moramo število okužb v celotni državi znižati do tiste stopnje, da potem ne bomo s tem sproščanjem še dodatno pihali oziroma vdihovali kisika v ogenj epidemije. V prejšnjem tednu je kazalo, da bo mogoče v naslednjem tednu, vsaj v kakšni regiji, s tem začeti. Trenutno težko rečem, vlada ima jutri sejo, kjer bo to stanje ocenila. Trenutno težko rečem, ali bo kakšna regija v takšni sliki, ker zdaj opažamo trend, da se stanje nekoliko izenačuje, ni več izrazito dobrih in izrazito slabih regij. So še velike razlike, ampak trend ne gre narazen, ampak skupaj, kar je na neki način logična posledica tega, kar se je dogajalo med prazniki po celotni državi. Zdaj, neko dokončno oceno tega, kako velik je bil ta praznični val, pa bo mogoče dati naslednji teden.

Raziskava: Večina meni, da gredo stvari glede širjenja virusa na slabše, veča se podpora cepljenju

In takrat bo morda tudi jasneje, kaj se bo dogajalo ...

In kar se šol tiče. V šole je mogoče tudi v bolj rizičnih razmerah in ta zemljevid, ki je narejen po regijah, je še vedno zemljevid rizičnih razmer. Postopno regijsko odpirati ob uporabi hitrega testiranja, tako kot delajo ali pa napovedujejo, delajo za zdaj še zelo malo, ampak napovedujejo številne druge evropske države. Sosednja Avstrija se je recimo odločila, da bo testirala tudi učence oziroma dijake s testi, ki so prijaznejši za uporabo. In verjetno, zdaj težko rečem, ker je to tak prvi poskus, ampak verjetno bo neko večje odpiranje šolskega polja v času, dokler precepljenost ne bo zaustavila epidemije, se pravi v naslednjih mesecih, v veliki meri povezano, s tem, kako se bo to testiranje v šolstvu obneslo.

Eno vprašanje, ki ni neposredno vezano na epidemijo. Vemo, da bo v petek vložena, verjetno, napovedujejo, konstruktivna nezaupnica. Svoje mnenje o tem ste že povedali, o poskusih opozicije, da izpelje to konstruktivno nezaupnico. Zanima pa me, tudi vaša vlada, vi ste tehnično ali pa po številu poslancev, manjšinska vlada. Kako vi vidite trdnost svoje vlade v tem kontekstu, sploh glede na okoliščine, ki so res težke?

Zdaj, če bi bila naša vlada po številu poslancev manjšinska, mislim, da ne bi preživela niti en dan. Ker bi to pomenilo, da je na drugi strani večina in ne bi te nezaupnice prelagali iz tedna v teden. Upam, da se bo to končno zgodilo. Na neki način je to motnja v tem času epidemije, odvrača pozornost od ključnih problemov, ki jih imamo. Osebno tudi mislim, da bi opozicija bistveno bolje tudi za njih ravnala, če bi gradila neki program, kjer bi se zidaki nalagali, in potem mirneje čakala konec epidemije ter takrat to vložila, ali pa končno volitev, ki bodo v vsakem primeru kmalu, kot pa da se koncentrira samo na negativo, na rušenje, na nagajanje v času, ko je cela država ogrožena in ko pravzaprav na koncu posegajo po nekem postopku, ki je tragikomičen.

Če imaš ti dovolj glasov, da postaviš novo vlado, jih imaš najmanj 46, vložiš to, vlada dela še tisti mesec, potem pride druga in ni nekega časa, ki je neproduktiven. Tukaj pa, čeprav imamo epidemijo ali pa nevarnost epidemije 10 mesecev, od aprila, se pravi, od prvega meseca, ko je vlada prisegla, napovedujejo samo vložitev konstruktivne nezaupnice. Malo smo posebni po tem v Evropi.

Je pa to del legitimnega političnega boja.

Postopek je legitimen, ampak noben postopek še ne poteka. Napovedujete ga pa že od aprila.

Dobro, opozicija ga napoveduje. Hvala vam, gospod predsednik, za ta pogovor in upajmo, da bo ta akcija cepljenja tako uspešna in da se epidemija čim prej konča.

Ja, hvala lepa. To je tisočkrat bolj ključno od tega, kaj se bo v petek zgodilo.

Janšev pogled na boj z epidemijo