Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Statistika nam pravi, da so te v povprečju bolje izobražene od moških, a v Sloveniji dosegajo zgolj 93 odstotkov povprečne plače moškega dela prebivalstva. Ženske tudi živijo dlje, so pogosteje samohranilke in večkrat kot moški živijo pod pragom revščine, ugotavlja Radio Slovenija.

Pogled na vrhove gospodarstva in znanosti razkriva žalostno sliko: na vodilnih mestih najdemo malo žensk. Tudi v politiki jih po mnenju Tanje Salecl iz Urada za enake možnosti rešujejo zgolj ženske kvote. Dolgo časa je bilo namreč čutiti predsodek, da naj se ženske ukvarjajo z domom in družino, medtem ko so politika, gospodarstvo in znanost "moške zadeve". Čeprav danes odkrite diskriminacije ni več, pa deluje prikrita, meni Saleclova.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič ob tem opozarja, da so pri nas najbolj ranljiva skupina delavke, zaposlene za določen čas, ki zbolijo ali gredo na porodniški dopust.

Skrb za dom in družino namesto učbenikov
Tudi Mednarodna organizacija za delo (ILO) ugotavlja, da se ženske po svetu spopadajo z diskriminacijo, neenakim statusom, veliko brezposelnostjo, s slabšo varnostjo delovnega mesta in slabšim plačilom. Mnoga dekleta morajo opustiti šolanje, da bi skrbela za dom in družino, v nekaterih državah pa jih pesti tudi slaba zdravstvena oskrba. Vsako leto zaradi zapletov ob porodu namreč umre več kot pol milijona žensk. Najslabše razmere so v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kjer je zaposlenih le 20 odstotkov žensk.

Kmalu že stoletnica praznovanj
Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so mednarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah v Sloveniji.

R. S.