Airbus A400M Atlas nemških letalskih sil na Letališču Jožeta Pučnika. Foto: BoBo
Airbus A400M Atlas nemških letalskih sil na Letališču Jožeta Pučnika. Foto: BoBo

Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da zaradi razmer, povezanih z rusko agresijo na Ukrajino, slovenski zračni prostor uporabljajo zavezniška vojaška letala.

"Ker potekajo različne zavezniške dejavnosti, bo v teh in prihodnjih dneh verjetno kar nekaj letal pristalo na letališču Brnik ali drugih slovenskih letališčih. Nekatera letala se bodo samo oskrbela, druga pa bodo izvajala različne logistične naloge ipd. Zaradi narave dejavnosti žal ne moremo komentirati razlogov njihovega pristanka," so glede pristankov tujih vojaških letal na Brniku pojasnili na obrambnem ministrstvu (Mors). O dejavnosti poteka ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji že 21. februarja sprejela odločitev, da se Ukrajini na zaprosilo pristojnega organa prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite ob izrednih dogodkih velikega obsega, ki ogrožajo prebivalce Ukrajine, pošlje materialno pomoč v obliki spalnih vreč, gumijastih škornjev, dizelskih generatorjev (6 kW), rokavic (lateks in nitril) in higienskih mask. Mors oz. uprava za zaščito in reševanje sta omenjeno materialno pomoč, njena vrednost je ocenjena na 163.000 evrov, v Ukrajino posredovala že prejšnji četrtek.

Tovorno letalo Boeing 747 400 letalskega prevoznika Air Atlanta Icelandic je glede na podatke Flightradar24 v nedeljo zvečer odletel  v poljsko mesto Rzeszow v bližini ukrajinske meje. Foto: BoBo
Tovorno letalo Boeing 747 400 letalskega prevoznika Air Atlanta Icelandic je glede na podatke Flightradar24 v nedeljo zvečer odletel v poljsko mesto Rzeszow v bližini ukrajinske meje. Foto: BoBo

Pomoč v orožju

Slovenija bo Ukrajini namenila vojaško pomoč v obliki pušk, streliva in čelad, je danes dejal minister za obrambo Matej Tonin. O količinah minister ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je Slovenija to pomoč že odposlala.

Po ministrovih besedah gre za puške kalašnikov, ki jih je Slovenska vojska uporabljala, preden so nabavili nove puške FN 2000. Slovenska vojska jih je namenila za strateške rezerve in del teh pušk so zdaj namenili Ukrajini, je pojasnil Tonin.

Kot je pojasnil prek videopovezave za slovenske dopisnike v Bruslju, je ta pošiljka vojaške pomoči za Ukrajino "iz Slovenije že bila odpremljena z več letali".

Na Poljskem bo logistično vozlišče za zbiranje vojaške pomoči in opreme ter za njeno nadaljnje posredovanje Ukrajini, je povedal Tonin. Iz varnostnih razlogov lokacije vozlišča ni želel razkriti kot tudi ne, kako bo potekala dostava pomoči.

Bistveno je, da "pomoč pride takoj", je izpostavil. "Vsak dan je pomemben. Vsak dan, ko Ukrajina zdrži, je večja verjetnost za mirovna pogajanja (...) in je cena vojne za (ruskega predsednika Vladimirja) Putina višja," je dejal.

Ukrajinci v tej fazi ruskega napada potrebujejo protiletalsko in protioklepno orožje, potrebujejo pa tudi izdatne količine osebnega orožja, kot so puške, čelade, neprebojni jopiči in druga oprema, je pojasnil Tonin.

Evropska unija je sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri Unije so se tako na nedeljskem zasedanju dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenil 450 milijonov evrov.

Poleg tega bo Unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo.

O tem so razpravljali obrambni ministri EU-ja, da bi uskladili nadaljnje korake, tudi dejansko dostavo ukrajinski vojski.

Ob napovedani pomoči Ukrajini pa je Tonin kot drugo ključno novico, ki je odmevala na tokratnem zasedanju, omenil nedavno napoved Nemčije, da bo ob ruski invaziji na Ukrajino povečala sredstva za obrambo na več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Nemčija bo s svojo napovedjo zagotovo potegnila za sabo številne države," je dejal Tonin, ki je napoved Berlina označil za "veliko spremembo" na področju skupne obrambe, ki so jo danes pozdravili tudi številni ministri Unije.

Pri tem je spomnil, da je Slovenija pri uresničevanju cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo med članicami Nata na 25. mestu. Kot je ob tem poudaril, si bo še naprej prizadeval za to, da bi zastavljene cilje glede izdatkov za obrambo izpolnili.

Zbiranje pomoči za Ukrajino