Računsko sodišče je v reviziji preverilo, kako učinkovito je bilo ministrstvo pri zagotavljanju dokumentacije in finančnih sredstev za gradnjo nove sodne stavbe, časovni izvedbi projekta in načrtovanju, kako bo ta rešil prostorsko stisko ljubljanskih sodišč.

Pripravljena dokumentacija je pomanjkljiva, ugotavlja Računsko sodišče. Načrtovanje in gradnja projekta po ugotovitvah revizorjev potekata počasi. Projekt je po več kot 15 letih tako še vedno na stopnji načrtovanja, na mestu, kjer naj bi stala nova sodna stavba, pa je še vedno gradbena jama: "Sprva je bil zaključek projekta predviden v letu 2013, nato v letu 2017, v letu 2019 je bil znova preložen, kar je projekt odmaknilo na leto 2027, ko naj bi bil zaključen," navajajo.

To je posledica tudi tega, da je ministrstvo spremenilo lokacijo nove sodne stavbe. Najprej je bila načrtovana na Masarykovi cesti, nato na lokaciji Bežigrajski dvor ob Dunajski cesti. Za lokacijo na Masarykovi cesti je ministrstvo že kupilo zemljišče, za katerega je odštelo 4,2 milijona evrov, dodatnih 3,1 milijona še za izdelavo projektne dokumentacije. A tudi potem, ko si je premislilo, ni šlo gladko. Do konca obdobja, ki ga je zajela revizija, ministrstvo namreč še ni pridobilo pravice graditi, ugotavlja Računsko sodišče.

Po ugotovitvah revizorjev se je ves čas dvigovala tudi ocenjena vrednost projekta, in sicer z začetnih 75 milijonov v letu 2006 na 95 milijonov evrov v letu 2019 "in se še povečuje". Pri tem ministrstvo ni imelo zagotovljenih finančnih sredstev za celoto obdobje trajanja projekta zanj, prav tako mu ni uspelo zagotoviti načrtovanih sredstev EU-ja. Neučinkovita je bila tudi vsaj ena od dveh posebnih delovnih skupin, ki jih je ministrstvo oblikovalo za pospešitev realizacije projekta.

Ministrstvo prav tako do nedavnega ni vedelo, kakšne so dejanske prostorske potrebe sodišč, ki naj bi jih preselili v novo stavbo, saj je kadrovske podatke od njih zbralo šele v letu 2019. Ugotavljajo tudi, da so izkazane prostorske potrebe pravosodnih organov, za katere je bila predvidena selitev, večje od načrtovanih zmožnosti.

Zaradi vseh teh ugotovitev Računsko sodišče od ministrstva zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnih ukrepov.