Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki ga je SDS vložil v proceduro državnega zbora, je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil poslanec Andrej Hoivik. "Gre za famozni zakon, o katerem je veliko govora tudi med predreferendumsko kampanjo, iz leta 1974, ki je zdaj v 50 letih omogočal dodeljevanje izjemnih pokojnin kulturnikom, umetnikom, športnikom in znanstvenikom," je v uvodu povedal poslanec in dodal, da so se v tednih, ko teče uradna referendumska kampanja, po tehtnem premisleku tudi o argumentih z "leve sfere" odločili, da vložijo zakon, ki bi ukinil stari zakon iz leta 1974.

V SDS-u tako z referendumom nasprotujejo novemu Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je spisala vlada Roberta Goloba, neprimeren pa se jim zdi tudi stari zakon iz leta 1974, zato ga bodo poskusili ukiniti.

"Menimo, da je pred sprejemom pokojninske reforme treba narediti čisti rez, to pomeni, da v državnem zboru začnemo razpravo, ali želimo živeti in delovati po sistemu prvo- in drugorazrednih, ne glede na vrhunske dosežke umetnikov, znanstvenikov, ne nazadnje naših športnikov," je povedal Hoivik.

Po Hoivikovih besedah ima zakon, ki so ga vložili, le dva člena, v prvem je opredeljeno, da stari Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine iz leta 1974 preneha veljati, in v drugem, da to stopi v veljavo 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.

Kaj sledi?

Hoivik je opozoril, da je treba najprej na nedeljskem referendumu zavreči novi zakon o dodatkih za izjemne dosežke na področju umetnosti, saj bo to omogočilo, da z zakonom, ki ukinja stari zakon, sploh nadaljujejo. "Verjamem, da bodo ljudje glasovali proti, da bo kvorum najmanj 340.000 ljudi, volivcev in volivk, v nedeljo dosežen in potem bo takoj sledila obravnava tega zakona, ki anulira te dodatke, te izjemne odmere pokojnin za umetnike in kulturnike," je napovedal.

S tem bo po Hoivikovih besedah Golobova vlada dobila priložnost, da se začne v parlamentu konstruktivno pogovarjati o t. i. Zpizu 2 oz. novi pokojninski reformi. "Glede na to, da sta Levica in tudi Svoboda večkrat dejali, da je zakon iz 1974 pomanjkljiv, pravzaprav arbitrarno določa podeljevanje teh privilegiranih pokojnin, smo prepričani oz. vsaj upamo, da bo vladna koalicija bojkotirala, če ne celo glasovala potem v državnem zboru za zakon, ki ukinja dodatke," je nadaljeval.

Hoivik je predstavil tudi kompromisno rešitev, ki se jim zdi v SDS-u najboljša, in to so enkratne nagrade. Tako kot so enkratne nagrade urejene za športnike, bi to lahko naredili tudi za kulturnike. "Zelo enostavno je to, spremeni se samo en člen v zakonu o Prešernovih nagradah. To bi bila kompromisna rešitev, to pomeni, da cenimo kulturo, tudi njihovo delo in s tem bi bil volk sit in koza cela. To je naš konstruktivni predlog," je sklenil poslanec.