Reševalci na motorju opravljajo enega najbolj nevarnih poklicev, pravi Thomas Germ, ki to delo opravlja že 18 let. Medtem ko s prižganimi lučmi in sireno hiti na pomoč ponesrečencem v prometu, vidi in doživi marsikaj: "Delajo pa vse. Telefonirajo med vožnjo, glasna glasba, ne sodelujejo, ne umikajo se pravilno, eni so zmedeni, ravno nasprotno odreagirajo, kot bi morali. Ta način reševanja je sedemkrat nevarnejši od reševavanja v avtu."

V zadnjih petih letih so bili – ko so hiteli na pomoč drugim – v prometnih nesrečah udeleženi trije mariborski reševalci na motorju. Dva sta zaradi poškodb postala invalida. Tudi Roku Kurbusu je nesreča prekrižala načrte in spremenila življenje: "Žal me je spregledal voznik osebnega vozila in mi odvzel prednost. Poškodovano sem imel medenico, zlomljeno na več delih. Zato žal ne morem več opravljati tega poklica, ki sem ga z veseljem opravljal."

Voznik reševalnega vozila v primeru nesreče "še dodatno kaznovan"

Čeprav intervencijskim vozilom na nujni vožnji ni treba upoštevati vseh prometnih predpisov in omejitev, pa voznike v primeru nesreče doleti globa. "Zdi se nam krivično, da je, ko pride do prometne nesreče, voznik reševalnega vozila še dodatno kaznovan," pravi Kurbus.

Zato, dodaja Aleksander Jus iz mariborskega zdravstvenega doma, se zavzemajo za spremembo zakonodaje. "Potekajo že dogovori, da bomo prek združenja zdravstvenih zavodov vložili pobudo na ministrstvo za zdravje, da bi prišlo do spremembe zakonodaje. To spremembo mora seveda potem sprejeti tudi državni zbor. Pripravljeni smo tudi tam podati obrazložitev."

A ne gre le za reševalce, dodaja Jus. Sprememba zakonodaje bi morala zajeti vse intervencijske službe, ki se s prižgano sireno peljejo v nepredvidljive razmere.