Že od ponedeljka tako v okviru EPK-ja v Mariboru poteka 4. festival romske kulture Romano Čhon. Festival poteka še v Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi, Novem mestu, na Ptuju ter v mladinskih in kulturnih centrih, mrežno povezanih v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, prvič pa tudi v Srbiji.
Turk: Ni vse tako zgledno
Svoj dan so Romi v petek slavnostno proslavili tudi na osrednji prireditvi v Murski Soboti, ki se je je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Takrat je poudaril, da se predstavniki države na srečanjih običajno pohvalijo, da je romsko vprašanje v Sloveniji dobro urejeno in zgled drugim državam. A moramo pogledati navznoter in ugotoviti, česa še nismo rešili in kje zaostajamo. Poudaril je tudi pomen izobraževanja.

Predstavnike romske skupnosti v Sloveniji je v sredo sprejel tudi predsednik državnega zbora Gregor Virant, v petek pa se je o romski problematiki z njimi pogovarjal predsednik republike Danilo Türk.
Človekove pravice urejene, a romski madež ostaja
Slovenija dobro deluje na področju človekovih pravic, a še vedno ostaja težava položaj Romov, je ob koncu obiska v Sloveniji nedavno poudaril zdaj že nekdanji komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg.
V Sloveniji je najbolj znan primer težav s položajem Romov, ko so se prebivalci Ambrusa na Dolenjskem leta 2006 zbrali in zahtevali izselitev družine Strojan. Prišlo je do precej hude krvi, vaških straž in policijskega varstva družine Strojan, ki se je na koncu ob pomoči ljubljanskega župana Zorana Jankovića preselila v Ljubljano.
Tudi v Evropi so Romi pogosto tarča nezadovoljstva prebivalcev. Tako je pred dobrim letom in pol francoski predsednik Nicolas Sarkozy dal izseliti okoli 800 Romov po napadih na policijsko postajo, Madžarsko pa so pretekla leta pretresali napadi na pripadnike romske skupnosti, v katerih je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi dva otroka.
V 20 občinah 10.000 Romov
V Sloveniji živi nekaj manj kot 10.000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Prvič so se resneje organizirali leta 1995, ko so ustanovili Zvezo romskih društev. Ta se je leta 2000 preimenovala v Zvezo Romov Slovenije. Romi so v Sloveniji tradicionalno nastanjeni v 20 občinah.
Romsko problematiko v Sloveniji ureja krovni zakon o romski skupnosti iz leta 2007. Določa predvsem organiziranost Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje. Zakon posega tudi na področja zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja ter področje bivalnih razmer v romskih naseljih.