Poslanec Levice Franc Trček je Šarca spraševal o stanovanjski politiki, ki je Slovenija ni imela že zadnjih 30 let. Spomnil je na ustavno določilo, da mora država ustvarjati možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje. "Tega, kar je bilo v zadnjih 30 letih, ne moremo imenovati stanovanjska politika, razen če je stanovanjska politika to, da nekomu omogočaš ekstra profite s predrago gradnjo običajno slabo finaliziranih stanovanj, pogosto tudi z neplačanimi podizvajalci," je dejal Trček.

Zadnjih 30 let je bilo zagotovo storjenega premalo, sicer se ne bi o tem pogovarjali, je dejal Šarec, a poudaril, da ni res, da se nič ne premika. Pri tem je navedel, da Stanovanjski sklad RS trenutno gradi 1500 novih najemnih stanovanj, še 1500 pa jih načrtuje, poleg tega je z novim stanovanjskim zakonom predvidena ustanovitev javne najemniške službe, prek katere bi v javni najem lahko prišla prazna zasebna stanovanja. Koliko bo slednjih, bomo videli, je dejal premier in bil pri tem sicer zadržan do ocene resornega ministrstva in geodetske uprave, da bi lahko bilo teh stanovanj 20.000. Ocenil je, da bi lahko vključitev v to shemo spodbudili z davčnimi olajšavami.

Iz predvidenega novega stanovanjskega zakona je premier navedel tudi zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, s katero naj bi republiški in občinski stanovanjski skladi dobili dovolj denarja za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih stanovanj, ter možnost višjega zadolževanja skladov za gradnjo stanovanj. Predvidena so tudi državna jamstva za posojila za stanovanjske zadruge in tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Glede tega je premier ministrstvu za finance naročil pripravo posebnega zakona o jamstveni shemi, kar da bo hkrati tudi odgovor na nedavni ukrep Banke Slovenije, ki je banke omejila pri odobravanju posojil državljanom.

Vaške straže niso za nikamor
Poslanec SD-ja Predrag Baković je Šarcu omenil problem štajerske varde, ki je kot paravojaška enota "patruljirala na meji". Prepričan je, da ima tak postroj najmanj znake prekrška. "Ustanavljanje takih formacij se širi po državi in to ne prinaša nič dobrega, saj mora monopol sile obdržati država." Zanimalo ga je, kaj bo vlada storila, da se vzpostavita nadzor in sankcioniranje tovrstnih postrojev.

Šarec se je z mnenjem Bakovića strinjal in dejal, da taki postroji škodijo ugledu države. "Policija nadzoruje te ljudi, kot jim to dovoljuje zakon. Se pravi, vemo, kje ti ljudje so in kje se gibljejo, jih pa ni mogoče oglobiti, dokler ne naredijo nečesa, kar ni v skladu z veljavno zakonodajo." Šarec je zato od ministrstva za pravosodje zahteval, naj v čim krajšem času pripravi spremembe kazenskega zakonika in prekrškovne zakonodaje.

Je pa po mnenju Šarca tu tudi vprašanje, kaj si v Sloveniji želimo. "Ko smo imeli v zakonodaji prepoznavo tablic, kar imajo vse države, nam je informacijska pooblaščenka to zavrnila. S strani druge institucije je bilo vrženo iz zakonodaje tudi marsikaj o hišnih preiskavah in zato se ne smemo čuditi, da je naša zakonodaja benigna." Šarec je ob tem dejal, da so na seji sveta za nacionalno varnost sprejeli navodilo ministrstvu za spremembo zakonodajo, ker ustanavljanje "vaških straž, po domače povedano, ni za nikamor". Glede nezakonitih migrantov pa poudarja, da je težava v slabem nadzoru meje Hrvaške z BiH-om "in tisti, ki nam očitajo, da slabo branimo meje, bi Hrvaško takoj sprejeli v Schengen".

"Kjer delovne sile ni, jo moramo pripeljati iz tujine"
Prvo vprašanje je Šarcu postavil poslanec SNS-a Zmago Jelinčič, ki ga je zanimal odnos do priseljevanja v Sloveniji. Poudaril je, da se je število vlog za vzdrževane družinske člane v lanskem letu znatno povečalo. "Če bo Cantarutti pripeljal 3.000 Filipincev v Slovenijo, kaj to pomeni? Bomo skrbeli tudi zanje?" Očital je, da Slovenija ne skrbi za Slovence, skrbi pa za otroke iz tujine. "Ali mislite urediti stvari v dobro slovenskih državljanov ali mislite še naprej futrati tujce?" je vprašal

Šarec je Jelinčiču čestital za konsistentnost, ker je s takimi stališči vstopil v DZ že v devetdesetih letih. Šarec je glede vprašanja Filipincev dejal, da je dejstvo, da ima ministrstvo za gospodarstvo v načrtih lažje oziroma hitrejše pridobivanje dovoljenj. "Vemo, da je problem, ker delovne sile primanjkuje, in tam, kjer ni domače delovne sile, je treba upoštevati tudi to." Šarec je ob tem navedel, da je imelo dovoljenje za stalno prebivanje 86 tisoč državljanov in še 76 tisoč državljanov za začasno prebivanje, pri zadnjih pa jih je največ veljavnih za prebivanje in delo. Največ dovoljenj imajo državljani BiH-a, sledijo pa jim državljani Kosova in Srbije.

Šarec je ob tem dejal, da je dejstvo, da se dogajajo tudi kakšne zlorabe, s čimer se spopadajo že nekaj časa. "Pomanjkanje delovne sile je in tam, kjer je ni, je treba pridobiti ljudi iz tujine. To ni naša posebnost, ampak je še marsikje v EU-ju enako." Šarec je ob tem dejal, da tudi navedbe o 3.000 Filipincih ne držijo. Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen in je poudaril še nerazumnosti podatkov s strani ministrstva, kjer so, tako Jelinčič, zavedeni otroci iz Češkoslovaške, ki je ni več. Šarec je na to odgovoril le s "Hvala za vaše mnenje."

"S Puričevim odstopom se ni spremenilo nič"
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je opozorila, da je minilo že dva meseca, odkar je s položaja ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odstopil Iztok Purič: "Očitno se ne zavedate, kako pomemben je ta resor." Podobno kot poslanec NSi-ja Jožef Horvat pred mesecem dni je poudarila, da Slovenija evropska sredstva črpa slabo. A Šarec je povzel, da so bile na tem področju težave z informacijsko tehnologijo, ki ne ogrožajo več izvajanja kohezijske politike v državi. "Kohezijska politika je ena od prioritet, dobro se zavedamo, da je ta denar še kako pomemben," je dejal.

S Puričevim odstopom se ni spremenilo nič. "Ministrstvo dela naprej in ga začasno vodi predsednica SAB-a Alenka Bratušek, tako da to zagotovo ni brez vodenja. Projekti tečejo in verjamem, da bomo tu napravili še večji napredek," je menil. Kot je povzel, so reševali 11 projektov iz prejšnje perspektive, do danes smo v Bruslju upravičili porabo 848,3 milijona evrov sredstev, torej 27,6 odstotka vsega, kar je Sloveniji na voljo, konec lanskega leta smo bili na 24,2 odstotka. Izvajanje projektov in programov je po njegovih vnovičnih zagotovilih v polnem teku. "Trenutno se izvaja 4.624 programov, za 2,54 milijarde evrov je bilo odločitev o finančni podpori, kar predstavlja 83 odstotkov razpoložljivih sredstev," je dodal.

Novembrsko zasedanje bo sicer predvsem v znamenju proračunskih dokumentov. Kot so predvideli, bo v torek in sredo seja potekala do 23. ure, v četrtek pa do zaključka obravnave vseh točk, za katere so skupno v treh dneh predvideli približno 47 ur. Vendar pa po navedbah predsednika DZ-ja Dejana Židana izkušnje delovanja DZ-ja kažejo, da je izkoriščenost najavljenih ur približno 60-odstotna.