Marjan Šarec. Foto: BoBo

Na zadnji dan redne seje državnega zbora so se poslanci seznanili z odstopom Iztoka Puriča, sledila pa so poslanska vprašanja predsedniku vlade. Aleksander Reberšek (NSi) je predsednika vlade spraševal v zvezi s poenostavljeno prisilno poravnavo, ki je omogočila odpis dolgov družini Janković. Temu zakonu je, kot je poudaril, nasprotoval le NSi. Šarca je vprašal, kdaj se bo zakon spremenil.

Šarec je odgovoril, da je imel NSi pri glasovanju o tem zakonu očitno prav. "Na seji vlade sem to dvakrat izpostavil in ministrstvo za pravosodje ima nalogo pregledati zakonodajo in popraviti te luknje. Verjamem, da bo ministrstvo to naredilo." Reberšek je ob tem dejal, da si želi časovnico spremembe. Na to pa je Šarec dejal, da časovnice ne more obljubiti, ker se zaveda, koliko dela je za vpeljavo določenih sprememb v Sloveniji.

Predsednik vlade ne more odločati o sodiščih
Zvonko Černač
(SDS) je premierju zastavil vprašanje v zvezi z ravnanjem in uspešnostjo državnih organov ter institucij pri zaščiti javnih interesov oziroma javnih sredstev. "Učinkovitost teh organov je izjemna pri minornih zadevah," je poudaril Černač in predstavil primer odpisa dolgov podjetij družine Janković. "Slovenija bi morala biti država, kjer smo pred zakonom vsi enaki. Kaj ste doslej storili za to, da bi bili pred zakonom vsi enaki?" je vprašal Černač.

Puriču prenehala funkcija

Državni zbor se je seznanil z odstopom ministra za kohezijo Iztoka Puriča. S tem mu je funkcija na položaju, ki ga je zasedal le devet mesecev, tudi uradno prenehala. Do imenovanja novega ministra bo še opravljal tekoče posle, je navzočim na seji povedal predsednik DZ-ja Dejan Židan.

Šarec je dejal, da je težko konkretno odgovoriti na tako vprašanje, saj predsednik vlade ne more osebno skrbeti za izterjavo dolgov. "Zagotovo so bili v preteklosti primeri, ki niso bili v čast tej državi. Strinjam se tudi, da insolvenčna zakonodaja ni dobra, če pride do takšnih anomalij." Poudaril je, da je na seji vlade naročil pripravo zakonodaje, ki ne bo omogočala takih zlorab. "Povedati je treba tudi, da morajo upniki, če gre za prave upnike, biti pozorni pri tem, komu dajejo denar. Marsikdo je že propadel na osebni ravni, ker je nekomu dal poroštvo."

Ob tem je Šarec dejal, da imajo tudi sodišča svoje pristojnosti, o katerih ne more odločati. "Je bil primer, ko bi sodišče obravnavalo nekega Pakistanca, ki je tihotapil ljudi, pa ga ni izgnalo iz države, čeprav bi ga po mojem mnenju moralo. A živimo v demokraciji in verjamem, da vam ne bi bilo všeč, če bi predsednik vlade lahko narekoval sodiščem, kaj naj naredijo."

Šarec: Ta vlada je socialno naravnana
Matej T. Vatovec (Levica) je premierju postavil vprašanje v zvezi z odnosom vlade in pristojnih ministrstev do revščine in revnih, pri tem pa poudaril vztrajanje pri zavajanju glede dodatka na delovno aktivnost, ki je bil potem umaknjen iz zakonodaje. Vatovec je ob tem dejal, da je vlada glede dodatka zavajala, zato je premierja spraševal, kako je to skladno s koalicijskimi zavezami o višanju dodatkov na delovno aktivnost. "Ali z odstopom od teh ukrepov pomeni tudi odstop od teh omalovaževanj najšibkejših, da zkoriščajo socialno pomoč?"

Šarec je Vatovcu dejal, da so očitki o lažeh pretirani in da tudi Levica občasno zavaja v javnosti. "Če vi ne boste priznali, da obstajajo tudi nekateri, ki to pomoč zlorabljajo, potem ne moremo priti daleč." Poudaril je, da je vlada sprostila vse varčevalne ukrepe na področju socialnih transferjev in ohranila 30 odstotkov višji znesek denarne socialne pomoči, ki je bila zvišana tik pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami. Poudaril je tudi, da poleg redne upokojence čaka še dodatna izredna uskladitev pokojnin. "Je pa res, da se je ob pomanjkanju kadrov in delavcev v času konjunkture povečalo število prejemnikov denarne socialne pomoči. Tu pa nekaj ne štima."

Vatovec z odgovorom ni bil zadovoljen in je ob tem dejal, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči zvišalo zaradi dviga cenzusa in ne zaradi drugega. Šarca je znova pozval k zavzetju stališča do zavajanja. "Slovenija zagotovo veliko namenja za socialne transferje." Je pa poudaril, da so pri nas anomalije. "Imamo ljudi, ki imajo 500 tisoč evrov na računu v tujini, a ker se za premoženje štejejo samo obresti, tak človek dobi pri nas še otroški dodatek. Se pa strinjam, da so primeri, ki so v nebo vpijoči, ampak ta vlada je socialno naravnana, kar kaže tudi proračun."

Usklajevanje minimalne pokojnine s pragom revščine
Jurij Lep iz koalicijske stranke DeSUS je premierja spraševal glede skrbi za starejše, med drugim tudi o tem, koliko domov za starejše, varovanih stanovanj, bivalnih enot za osebe z demenco bo država zgradila oz. sofinancirala v petih letih, pa tudi koliko novih postelj v negovalnih bolnišnicah bo zagotovila v tem obdobju. "Pri pripravi proračuna se je težko znebiti občutka, da so starejši tokrat ostali spregledani."

Šarec je ob tem dejal, da so se pokojnine uskladile, v prihodnjem letu pa bo namenjenih še 5 milijonov evrov več sredstev za domove za starejše. Prav tako je 15 milijonov namenjenih za gradnjo oskrbovanih stanovanj. "Glede na trenutne podatke se pričakuje tudi povečanje števila postelj v negovalnih bolnišnicah."

Kako se bo izvajala strategija za nacionalno varnost?
Zmago Jelinčič Plemeniti
(SNS) pa je Šarca vprašal, kako nameravajo glede na različna stališča znotraj koalicije izpolnjevati izhodišča v resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, za katero je dejal, da je pomanjkljiv dokument.

Šarec je dejal, da gre za temeljni usmerjevalni dokument na tem področju. Ob tem je Šarec dejal, da ne glede na vse težave, ki jih je prinesel odtegljaj sredstev za obrambo, dela ta vlada na tem področju dobro. "Policija ima predviden rekordno visok proračun, kakršnega še ni imela, in nacionalnovarnostna strategija je povezana tudi s tem. Skratka ta dokument ni tako zanič, kot pravite," je dejal Šarec.