Rdeči nagelj je simbol delavstva in prvomajskega praznovanja. Foto: BoBo
Igor Pribac: "Bruselj ni glasnik kapitala, je zadnje upanje, branik"

Za premierja Marjana Šarca so druženja, kot so prvomajska, pomembna za izmenjavo mnenj in za nekaj veselja, ki ga primanjkuje v Sloveniji. Včasih bi več težav lahko rešili, če bi se jih lotili z dobro voljo in z manj tarnanja, je dejal premier.

Zdi se mu, da smo po 30 letih od osamosvojitve kakšno priložnost tudi zamudili. "Slovenija je lepa država, ima naravno bogastvo, veliko bogastva je tudi v njenih ljudeh. Vsi si želimo boljše življenje. V obdobju samostojne Slovenije se je marsikaj naredilo mimo tistega, kar smo pričakovali leta 1991, ko smo bili z večinsko večino za samostojno Slovenijo," je dejal premier.

Po njegovih besedah se danes nekaterih podjetij zgolj spominjamo, številna podjetja so propadla, pa ne zato, ker ne bi imela česa ponuditi, in ne zato, ker bi imela slabe delavce, ampak zato, ker jih je uničil pohlep nekaterih ljudi. Izrazil je tudi obžalovanje, da so propadle številne blagovne znamke in da so nekatera podjetja kupili tujci, potem pa jih zaprli. Če ne bi bilo tega pohlepa posameznikov, bi lahko imeli danes v Sloveniji še več podjetij v svoji lasti.

Za napovedana odpuščanja v Gorenju po Šarčevem mnenju niso krivi kitajski lastniki, ampak nekdo, ki se je prezadolžil in ni vodil podjetja na takšen način, da bi bilo dolgoročno vzdržno. Foto: Facebook Marjana Šarca

Bo Adria še letela? Kdo je kriv za Gorenje?

Šarec je kot dovolj zgovoren primer navedel Adrio Airways, ki jo je želela kupiti Lufthansa, a se njeni lastniki s tem niso strinjali in so jo potem prodali nekemu skladu. "Danes se sprašujem, koliko časa bo še letela naša Adria," pravi Šarec.

Za napovedana odpuščanja v Gorenju po Šarčevem mnenju niso krivi kitajski lastniki, ampak nekdo, ki se je prezadolžil in ni vodil podjetja tako, da bi bilo dolgoročno vzdržno.

"Zato nas danes tepe predvsem naša preteklost in zadnjih 20 ali 15 let. Ko se je želelo imeti vse več in se ni upoštevalo načela, da če nimamo, potem nima nihče, če pa imamo, pa imejmo vsi. Tako pa so vedno samo nekateri zategovali pas in vedno se je govorilo tako, kot se žal govori tudi danes," je dejal.

Šarec: EU je nekaj dobrega in pozitivnega

Navezal se je še na 15. obletnico vstopa Slovenije v EU, ki jo praznujemo danes. "Ne glede na to, kaj slišimo, je Evropska unija vendarle nekaj dobrega in nekaj pozitivnega, če je vodena na način, da so vsi narodi enakopravni, enakovredni in lahko vsak pove svoje stališče. In Slovenija tam ima svoj glas," je še dejal Šarec.

Na tradicionalnem praznovanju 1. maja na ljubljanskem Rožniku. Foto: BoBo

Prvi maj kot simbol združevanja proti kapitalizmu

Za sindikalista Vilija Novaka pa je 1. maj simbol združevanja delavstva proti kapitalizmu. Predsednik koroške regijske organizacije SKEI Novak si želi živeti v državi, kjer bomo približno vsi enaki. "To smo nekdaj že imeli in z malo manj požrešnosti kapitala bi se lahko vrnili v te čase," je dejal.

Ministrica Klampfer opozarja na prekarnost

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je v nagovoru na prireditvi občine Šentjernej na Javorovici opozorila, da se prepogosto srečuje s stiskami delavcev in kršitvami njihovih pravic.

Ena izmed večjih težav na trgu dela je trenutno tudi vse večja razlika med redno zaposlenimi in drugimi zaposlenimi v atipičnih oblikah dela oziroma t. i. prekarno delo. "Če je nekdo plačan pod ravnijo, ki je za neko delo predpisana, če se mu ne omogoča nekega normalno dolgega delavnika, če se ure, ki jih preživi ob delu, sproti brišejo ali se mu ne dovoli odhoda na bolniški dopust, govorimo o prekarnosti, ki je škodljiva za posameznika in za družbo kot celoto," je opozorila ministrica.

"Ženska, ki je pod stalnim pritiskom, ki je prestrašena in ne ve, ali bo naslednji dan še imela službo, ali bo prisiljena v popolnoma nov krog iskanja zaposlitve, težko v polnosti opravlja vse, kar zajema običajno družinsko življenje," je dodala.

Včasih bi več težav lahko rešili, če bi se jih lotili z dobro voljo in z manj tarnanja, je dejal premier Šarec. Foto: Facebook Marjana Šarca

Poziv k spoštovanju pravic delavcev

Zato ob letošnjem 1. maju poziva vse delodajalce k spoštovanju pravic delavk in delavcev, k ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter k dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov.
Po njenih besedah v sedanjem času delo ne bi smelo predstavljati le preživetja, pač pa še mnogo več. "In prav zato mora biti delo primerno ovrednoteno in nagrajeno. Ne le z denarjem, tudi s spoštovanjem," je poudarila. Tako morajo plače tistih, ki delajo polni delovni čas, zadostovati za dostojno življenje. "Delavce je treba jemati kot največje bogastvo podjetja oziroma organizacije. Izkoriščanje in kršitev pravic delavcev ne sodita v naš čas," je še opozorila ministrica.

Ob tem je dodala, da se kot ministrica srečuje tudi s težavami delodajalcev, ki se morajo boriti za obstanek na trgu. Delodajalci trenutno ne morejo več v celoti popolniti svojih potreb po delavcih, zato bo vse napore usmerila v to, da bodo brezposelni čim prej vključeni na trg dela, je napovedala.

Če je nekdo plačan pod ravnijo, ki je za neko delo predpisana, če se mu ne omogoča nekega normalno dolgega delavnika, če se ure, ki jih preživi ob delu, sproti brišejo ali se mu ne dovoli odhoda na bolniški dopust, govorimo o prekarnosti, ki je škodljiva za posameznika in za družbo kot celoto.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer

Dan odprtih vrat pri predsedniku Pahorju

Ob prvomajskem prazniku dela je v uradu predsednika Boruta Pahorja potekal dan odprtih vrat. Pahor je v nagovoru približno 200 obiskovalcem poudaril, da delo ostaja temeljna vrednota in je tudi temeljno merilo našega položaja v družbi. "Razlike med nami, izhajajoče iz dela, pa ne smejo biti prevelike, če hočemo obdržati družbo povezano," je poudaril kot temeljno sporočilo današnjega praznika.

Predsednik Pahor se je udeležil tudi prvomajskega praznovanja v Opatjem selu, kjer je imel slavnostni nagovor. Tudi tam je spregovoril o pomenu praznika in dela, o delu in družbeni enakosti, ki držita pokonci tudi sodobni svet.

Predsednik Borut Pahor je množico v Opatjem selu nagovoril s svarilom pred povečajočo se družbeno neenakostjo. Foto: Twitter Boruta Pahorja

Pahor: Naraščajoča družbena neenakost nas mora skrbeti

"Če Evropa in svet v 21. stoletju ne bosta znala prav odgovoriti na vprašanje spoštovanja in vrednotenja dela in zlasti perečega vprašanja naraščajoče družbene neenakosti, nas mora skrbeti. Zato je to vprašanje za našo oblast, za evropsko oblast, za vse, ki želijo mir, varnost, stabilnost in pravičnost v svetu eno od osnovnih vprašanj," je poudaril v svojem slavnostnem govoru.

Borut Pahor na prvomajskem praznovanju v Opatjem selu. Foto: Twitter Boruta Pahorja

Zanj so pomembni tako tisti, ki vlagajo, ki odpirajo nova delovna mesta, kot tudi ljudje, ki potem ta delovna mesta zasedajo. Dohodkovne razlike med ljudmi ne smejo biti prevelike, prav tako je treba delo ceniti, toliko bolj bo naša država ostala mirna in varna skupnost.

"To je eno tistih vprašanj, ki se mu velja ves čas posvečati, ne glede na to, kako se skozi čas narava tega vprašanja ves čas spreminja. Če in koliko bomo znali Slovenci in Evropejci rešiti to, da se neenakost ne bo povečala, se bo celo zmanjšala, toliko se bomo v njej počutili varni," je sklenil misel.

Pahor: Vstop v EU kolosalen zgodovinski dosežek

Spregovoril je tudi o današnji 15. obletnici vstopa Slovenije v EU. Da je slovenski narod pred 15 leti postal enakovreden član polmilijardne evropske skupnosti, je za Pahorja "kolosalen zgodovinski dosežek". Prepričan je, da nam je Evropa veliko dala, ne samo miru in varnosti, ampak tudi socialni in materialni razvoj.

Se je pa po 75 letih znašla v krizi, zato "ta Evropa zdaj potrebuje naš glas", je dejal in obiskovalce pozval k udeležbi na evropskih volitvah 26. maja.

Po državi se odvijajo prvomajske prireditve

Tradicionalna prvomajska srečanja

Ob 1. maju, prazniku dela, ki se je ponekod zjutraj začel z budnicami, bodo tudi letos potekale številne prireditve, ki se jih bodo udeležili najvišji predstavniki države. Po prireditvah ob kresovih na predvečer praznika so se čez dan zvrstila tradicionalna prvomajska srečanja.

Na ljubljanskem Rožniku je zbrane pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković. Na Celjski koči je imela nagovor predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, na prvomajskem praznovanju na Joštu nad Kranjem pa je spregovorila predsednica Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar.

Sinoči so se ob prvomajskih kresovih zbrale množice ljudi. Na fotografiji kresovanje v Goričanah. Foto: BoBo

V središču pozornosti problematika delovnega časa

Sindikati sicer ob letošnjem prazniku izpostavljajo problematiko delovnega časa, ki se po njihovih opozorilih pri številnih delavcih ne konča po osmih urah dnevno in 40 urah tedensko, delovnik pa se tudi zaradi digitalizacije v zadnjem času spet širi "v vse pore našega življenja".
Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.

Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.

Kaj se je dogajalo na ljubljanskem Rožniku?
Šarec: Prvi maj ni ideološki praznik