Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Po predlogu novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 bi bili upravičeni do predplačila za obnovo v višini 20 odstotkov ocenjene škode tudi lastniki tistih objektov, ki so še v gradnji in zato med vremensko ujmo v njih ni imel nihče prijavljenega stalnega prebivališča.

Cilj je zagotoviti predplačila za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so med poplavami in zemeljskimi plazi gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana in še niso imeli določene hišne številke, zato v njih ni še nihče živel, so pojasnili v SDS-u.

S širitvijo kroga upravičencev do predplačila za obnovo poškodovanih objektov bodo potrebna dodatna proračunska sredstva, a kot so izračunali v poslanski skupini, bodo minimalna.

Ocenjujejo, da gre za od 10 do 20 upravičencev, kar pomeni finančne posledice v višini od 150.000 do 300.000 evrov.

V predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa so zapisali črtanje postopkov razlastitve po nujnem postopku, pri čemer naj se posegi v lastninsko pravico izvajajo v okviru obstoječe zakonodaje s tega področja, torej zakona o urejanju prostora.

"Predlog zakona bo imel pozitivne posledice, saj bo preprečil prekomerne posege v lastninske pravice prebivalcev, ki so v lanskih ujmah utrpeli veliko škodo na objektih, zemljiščih in lastnini," so prepričani v SDS-u, v katerem so opomnili, da na ta problem opozarjajo tudi kmetje ob nameri obsežnih razlastitev kmetijskih zemljišč za gradnjo suhih zadrževalnikov.

V Sloveniji kmetijskih zemljišč ni v izobilju, zato se morajo odločitve sprejemati v dogovoru z lastniki kmetijskih zemljišč in ne brez njih, so še zapisali v SDS-u, v katerem ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a bi se jih zagotovo dalo izvesti drugače in ceneje, tako da ne bi po nepotrebnem izgubljali dragocenih in visokokakovostnih kmetijskih zemljišč.