Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic in zemeljskih plazov velja od 2. septembra. Pozneje se je pokazala potreba po dodatnih ukrepih za prizadeta območja, in kot je poslancem povedala Mojca Ramšak Pešec z ministrstva za javno upravo, je vlada v predlog novele zakona zapisala ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij.

Med predlaganimi rešitvami je poudarila predplačila za obnovo stanovanj, pavšalno nadomestilo za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti, podaljšanje ukrepa kriznih nastanitev, dolžnost države prevzeti obdelavo onesnažene zemlje, povrnitev škode društvom in ustanovam ter ureditev prevoza donirane krme. Predvideni so tudi postopki za odstranitev stanovanjskih objektov, ki jim zaradi poplav ali plazov grozi rušenje.

Z novelo zakona se bo odpravil obvezni solidarnostni prispevek, še vedno pa bodo lahko delodajalci v dogovoru s sindikati izvedli solidarnostne sobote, je še povedala. Ob tem se z novelo izrecno določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plačajo dohodnina in prispevki za socialno varnost.

V skladu z novelo zakona bodo lastniki v poplavah in plazovih poškodovanih ali uničenih stanovanjih prejeli predplačilo v vrednosti 20 odstotkov prijavljene škode. Pogoj je, da je prijavljena škoda višja od 6000 evrov, da je imela v stanovanju prebivališče na dan 31. julija 2023 vsaj ena oseba in da objekt ni predviden za rušenje. Predplačila bo izvedla finančna uprava.

V SDS-u so vložili dopolnilo za zvišanje tega deleža na 50 odstotkov, vendar ni dobilo zadostne podpore. Višji delež predplačil bi si želeli tudi v NSi-ju, a kot je dejala poslanka te stranke Vida Čadonič Špelič, "odstotek na koncu niti ni toliko ključen, kot je ključna hitrost".

Za stanovanjske objekte, ki so ogroženi zaradi poplav in plazov, je predvidena odstranitev. Osnutek sklepa s seznamom objektov za odstranitev bo pripravila vladna služba za obnovo, nato bo najmanj 15 dni javno razgrnjen, na koncu ga bo potrdila vlada. Lastnikom teh objektov bo država zagotovila enakovredno nepremičnino, lahko pa se bodo odločili za izplačilo odškodnine v denarju, je zapisano v noveli zakona.

V SDS-u in NSi-ju so tem določbam odločno nasprotovali. "Ta člen določa pravno podlago za prisilne razlastitve objektov, ki jih je treba porušiti, ker so ogroženi zaradi poplav oziroma plazov," je opozoril Zvonko Černač (SDS). Koaliciji je očital, da se hkrati z odstranitvijo ogroženih objektov ne ureja tudi gradnja na nadomestnih lokacijah. Ker SDS ni bil uspešen s predlogom za črtanje teh določb, so se poslanci SDS-a in NSi-ja glasovanja o noveli zakona vzdržali.

Z novelo se poleg tega dopolnjuje institut krizne nastanitve posameznikov, to so predvsem starejši in tisti, ki potrebujejo posebno pomoč in nego. V skladu z zakonom lahko krizna nastanitev traja 21 dni, z uveljavitvijo novele se bo lahko še za enkrat toliko podaljšala.
Tistim, ki so se pred poplavami in plazovi zatekli k znancem in sorodnikom, novela zakona daje pravico do nadomestila za stroške bivanja v drugi stanovanjski enoti. Višina nadomestila je določena v pavšalnem znesku in je odvisna od velikosti gospodinjstva.

Predvidene so tudi rešitve za ravnanje z onesnaženo zemljino. Odstranitev bo financirala država, izvedena pa mora biti najpozneje do 1. julija 2024. "S tem sanacija in odstranjevanje onesnažene zemljine ne bosta prepuščena lokalnim skupnostim, ki so zaradi poplav že tako finančno in kadrovsko oslabljene," je dejala Bojana Muršič (SD).

Obvezni solidarnostni prispevek, s katerim naj bi za obnovo po poplavah zbrali 160 milijonov evrov, se z novelo iz zakona črta. Namesto tega vlada kot enega od virov financiranja obnove načrtuje zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke za prihodnjih pet let. "Sanacije poplav tako ne bomo plačevali s tem, da bomo ljudem trgali denar od plače," je soglašala Tatjana Greif (Levica).

Še vedno pa v zakonu ostaja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Ob tem se z novelo določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plačajo dohodnina in prispevki za socialno varnost.

Med preostalimi rešitvami so še financiranje prevoza donirane krme, sofinanciranje kritja dodatnih stroškov izvajalcem socialnovarstvenih storitev, metodologija določanja cen za nadomestne gradnje v okviru javnih naročil ter povrnitev škode društvom in ustanovam.

Vodja službe vlade za obnovo Boštjan Šefic je še v tem mesecu napovedal tudi vložitev predloga zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi v zakonodajni postopek. Z njim se bodo podrobno opredelili ukrepi za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture po avgustovski povodnji ter viri financiranja.