Število prebežnikov, ki prihajajo iz Turčije prek Grčije in po balkanski poti, potujejo proti zahodni Evropi, se spet povečuje. Foto: Reuters
Število prebežnikov, ki prihajajo iz Turčije prek Grčije in po balkanski poti, potujejo proti zahodni Evropi, se spet povečuje. Foto: Reuters

Eni pravijo, da lahko sprejmemo 50.000 ljudi, drugi zahtevajo, da niti enega ne. Nobeno stališče ni realno, pravih argumentov ni in nobena stran tudi ni dala jasnih odgovorov, 'kako'. Prva ne, kako 50.000 ljudi preskrbeti, jih nahraniti, integrirati, druga pa ne, kako se bomo znotraj EU-ja in mednarodne skupnosti zaprli in rekli, da nas to ne zanima.

O dilemi, koliko ljudi lahko sprejme Slovenija
Boštjan Šefic
Visok odstotek prišlekov sicer že pred ali kmalu po oddaji formalne prošnjo za mednarodno zaščito prekine postopek in preprosto odide. Slovenija tako ni ciljna država večine prebežnikov, je pojasnil Boštjan Šefic. Foto: BoBo

Približno 80 odstotkov vseh, ki so poskusili nezakonito prečkati našo mejo, prosi za mednarodno zaščito. Tudi zato, ker so, četudi prekinejo postopek in gredo v drugo državo, ta pa jih vrne, še vedno v schengenskem območju. To je zelo problematično.

O vračanju prebežnikov, ki prekinejo postopek in "oddiejo" iz Slovenije
Če bi bila na točkah. kjer je Kolpa globoka in neugodna, postavljena ograja, bi ta odvrnila prebežnike od prečkanja in preprečili bi marsikatero smrtno žrtev, je opozoril Šefic in napovedal dodatno postavljanje tehničnih ovir ob meji. Foto: BoBo

Če smo prej govorili o Sircih, ki so si nedvomno zaslužili mednarodno zaščito, pa zdaj prihajajo večinoma Alžirci, Maročani in Pakistanci.

O spreminjajoči se strukturi prebežnikov
Avstrija je že napovedala, da ne bo dopustila, da se ponovi zgodba iz leta 2015. Foto: Reuters

In ni odgovora, kaj bo, ko bo neki val morda prišel do nas. Ni ograje, ki bi zadržala sto ali dvesto tisoč ljudi. Kaj je alternativa? Bomo streljali? Najbrž si tega ne želimo.

O alternativah

Število prebežnikov, ki prihajajo iz Turčije prek Grčije in potujejo proti zahodni Evropi, se spet krepi. Številke so sicer daleč od tistih iz leta 2015, ko je bila begunska kriza na vrhuncu in ko je dnevno na grške otoke prišlo tudi okoli 13.000 ljudi. Toliko so jih zdaj našteli "šele" v petih mesecih.

Gre tako za begunce iz Sirije kot ljudi iz severne Afrike. Ena pot je "klasična", od Grčije, Makedonije, prek Srbije in Hrvaške do Slovenije. Druga pot poteka iz Srbije v Republiko srbsko in zahodno Bosno in Hercegovino. Tretja pa gre iz Grčije prek Albanije, Črne gore in BiH-a na Hrvaško. Predvsem zadnja je trenutno zelo problematična in pri varovanju te meje bi več lahko naredila zlasti Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), je v intervjuju za STA povedal sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

V regiji je po ocenah slovenskega notranjega ministrstva nekje od 45.000 do največ 60.000 migrantov, večina pa jih želi priti vsaj do Slovenije, ker tako pridejo v schengensko območje. "Približno 80 odstotkov vseh, ki so poskusili nezakonito prečkati našo mejo, prosi za mednarodno zaščito. Tudi zato, ker so, četudi prekinejo postopek in gredo v drugo državo, ta pa jih vrne, še vedno v schengenskem območju. To je zelo problematično," je opozoril Šefic.

Visok odstotek prišlekov sicer že pred ali kmalu po oddaji formalne prošnje za mednarodno zaščito odide. Zato po ocenah Šefica Slovenija ni ciljna država večine migrantov.

Srbska liberalizacija vizumske politike z Iranom
Težava je tudi v tem, da je Srbija uvedla vizumsko liberalizacijo z Iranom in nekaterimi afriškimi državami. "To pomeni, da ti ljudje pridejo v Srbijo po povsem legalni poti, z redno letalsko linijo," je dejal državni sekretar. Po njegovih informacijah s konca aprila se okoli 2.000 ljudi ni vrnilo v Iran. Podobna legalna pot z letalom je tudi iz Turčije v BiH.

Na to bi se morala ustrezno odzvati tudi Evropska komisija, zlasti v pridružitvenem procesu, meni Šefic. "Če držijo informacije, da namerava Srbija skleniti vizumsko liberalizacijo s Sirijo in nekaterimi severnoafriškimi državami, potem je to velik problem." Tudi Albanija bi morala izvrševati tisto, k čemur se je zavezala, je poudaril.

50 prihodov v Slovenijo na dan
Kritičen je tudi do pomanjkljivega varovanja zunanje meje EU-ja, kjer bi se morale migracije ustaviti in obravnavati. Namesto tega pa slovenska policija na meji beleži okoli 50 prihodov na dan. "To je preveč in nas zelo moti," je dejal. Varovanje zunanje meje EU-ja je sicer po besedah Šefica v prvi vrsti naloga države, ki jo ima, je pa pripravljena pri tem pomagati tudi Slovenija.

Za zdaj večino tujcev, ki vstopijo v Slovenijo nezakonito, odkrijejo, "saj niti Avstrija niti Italija ne ugotavljata ilegalnih prehodov meje". Avstrija jih je na meji s Slovenijo ujela manj kot deset, je povedal in dodal, da tudi na Dunaju priznavajo Sloveniji dobro opravljeno delo na meji.
Visoki vladni predstavniki Avstrije sicer napovedujejo še dodatno zaostrovanje ukrepov na meji s Slovenijo in nadaljevanje nadzora. "Seveda Avstrija pravi, da bo sprejemala ukrepe, če bi prišlo do 'preboja' meje. Tako kot jih mi, ker je meja med Hrvaško in BiH-om prepustna. Tako nam kot Avstrijcem pa je v interesu, da tok ustavimo in imamo zadevo pod nadzorom," je pojasnil Šefic.

Hrvaška prebežnike jemlje nazaj
Več bi pri nadzoru zunanje meje EU po njegovih besedah lahko storila predvsem Hrvaška. S sodelovanjem južne sosede je sicer za zdaj zadovoljen. Zavrnjene migrante na meji korektno jemljejo nazaj, je povedal. Na meji s Hrvaško sta po njegovih besedah sicer obremenjeni predvsem območji od Ilirske Bistrice proti Kopru, in v Beli Krajini od Metlike do Vinice oz. Adlešičev. Ostalo območje je obremenjeno bistveno manj.

Ograjo mora okrepiti nadzor
Izpostavil je pomen ograje na meji. "Vsi ti ukrepi so učinkoviti in dajejo rezultate," je dejal in napovedal dodatno postavljanje "začasnih tehničnih ovir" na še nekaj točkah, zlasti na območju Kolpe, kjer je reka globoka in neugodna. Če bi bila tam ograja, potem se ljudje ne bi odločali za prečkanje in bi lahko preprečili tudi smrti, ki jih je bilo tam že nekaj, je ocenil.

Opozoril je sicer, da ograja sama brez nadzora migracij ne more ustaviti. Ob opozorilu na manko policistov je dejal, da sta na zeleni meji zelo prisotni policija in vojska. "Imamo poostren nadzor na mejnih prehodih, ker v tovornjakih in na vlakih najdemo ilegalne migrante. Izvajamo tudi izravnalne ukrepe v notranjosti," je opisal. Tudi kriminalistična policija je uspešna pri razbijanju mrež tihotapcev ljudi. Enega izmed organizatorjev so na primer prijeli v noči na ponedeljek, je navedel primer.

Kakšna bo slovenska dolgoročna strategija?
A dolgoročno zgolj ograja in represija nista rešitev, meni Šefic. Slovenija po njegovih besedah potrebuje izdelano strategijo. "Eni pravijo, da lahko sprejmemo 50.000 ljudi, drugi zahtevajo, da niti enega ne. Nobeno stališče ni realno, pravih argumentov ni in nobena stran tudi ni dala jasnih odgovorov, 'kako'. Prva ne, kako 50.000 ljudi preskrbeti, jih nahraniti, integrirati, druga pa ne, kako se bomo znotraj EU-ja in mednarodne skupnosti zaprli in rekli, da nas to ne zanima," je opozoril.

Pri Črnomlju prijeli 13 prebežnikov
Policisti so na območju policijskih postaj (PP) Črnomelj in Brežice v torek izsledili in prijeli 13 tujih državljanov, ki so nezakonito prečkali državno mejo. Med njimi je deset sirskih državljanov, dva državljana Alžirije in državljan Maroka, so sporočili s Policijske uprave (PU) Novo mesto.

Na območju Sinjega Vrha so tako prijeli dva državljana Alžirije, na območju Miličev tri državljane Sirije, na območju Preloke štiri državljane Sirije in državljana Maroka ter na območju kraja Dvorce tri državljane Sirije.


"In ni odgovora, kaj bo, ko bo neki val morda prišel do nas. Ni ograje, ki bi zadržala sto ali dvesto tisoč ljudi. Kaj je alternativa? Bomo streljali? Najbrž si tega ne želimo," je opozoril Šefic.

Spremenjena struktura prebežnikov
Spomnil je še na bistveno spremenjeno strukturo migrantov. "Če smo prej govorili o Sircih, ki so si nedvomno zaslužili mednarodno zaščito, pa zdaj prihajajo večinoma Alžirci, Maročani in Pakistanci," je naštel. Poudaril je, da je varnostni položaj v Sloveniji dober. Policija jo "za zdaj v celoti obvladuje" in "ničesar ne prikriva", je zagotovil.

"Se pa zavedamo tveganj, ki lahko poslabšajo razmere. Ljudje, ki so bodisi brez statusa bodisi poskušajo azilni sistem samo izkoristiti in jim pridobitev azila niti ni interes, so določeno tveganje," je opozoril.

Postopki preverjanja pravice do mednarodne zaščite so po njegovem mnenju občutno predolgi. "Tudi tisti, ki jih je treba vrniti, imajo izjemne možnosti izogibanja državnim organom. Nekatere zadeve smo želeli zaostriti, a v parlamentu to ni bilo sprejeto," je spomnil in opozoril, da "učinkovitost postopka lahko tudi preprečuje nekatere poskuse nezakonitega prečkanja meje".

Srečanje direktorjev policij
Veliko sicer pričakuje od srečanja generalnih direktorjev policij držav regije ob robu zaključne konference projekta First Line, ki jo bo prihodnji teden gostila Slovenija in na kateri bodo predlagali nekatere konkretne ukrepe. Te pa naj bi potem obravnavali notranji ministri na srečanju Salzburškega foruma 14. in 15. junija v Bukarešti.

Eni pravijo, da lahko sprejmemo 50.000 ljudi, drugi zahtevajo, da niti enega ne. Nobeno stališče ni realno, pravih argumentov ni in nobena stran tudi ni dala jasnih odgovorov, 'kako'. Prva ne, kako 50.000 ljudi preskrbeti, jih nahraniti, integrirati, druga pa ne, kako se bomo znotraj EU-ja in mednarodne skupnosti zaprli in rekli, da nas to ne zanima.

O dilemi, koliko ljudi lahko sprejme Slovenija

Približno 80 odstotkov vseh, ki so poskusili nezakonito prečkati našo mejo, prosi za mednarodno zaščito. Tudi zato, ker so, četudi prekinejo postopek in gredo v drugo državo, ta pa jih vrne, še vedno v schengenskem območju. To je zelo problematično.

O vračanju prebežnikov, ki prekinejo postopek in "oddiejo" iz Slovenije

Če smo prej govorili o Sircih, ki so si nedvomno zaslužili mednarodno zaščito, pa zdaj prihajajo večinoma Alžirci, Maročani in Pakistanci.

O spreminjajoči se strukturi prebežnikov

In ni odgovora, kaj bo, ko bo neki val morda prišel do nas. Ni ograje, ki bi zadržala sto ali dvesto tisoč ljudi. Kaj je alternativa? Bomo streljali? Najbrž si tega ne želimo.

O alternativah