Z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem smo se pogovarjali sredi (prvega) vročinskega vala, v ponedeljek, 1. julija, manj kot teden dni po nesreči v Hrastovljah. Tik pred intervjujem se je srečal z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, s katero sta se pogovarjala o odstrelu volkov in medvedov. Nedavno je ministrstvo predstavilo koncept razširjene proizvajalčeve odgovornosti glede odpadkov. Vse glasnejša so opozorila o tveganjih pri gradnji kanalizacijskega kanala C0, ki teče prek ljubljanskega vodonosnika. Te in še mnogo drugih poti vodi na Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki se zaveda, da je tudi zaradi vse večje okoljske ozaveščenosti pod drobnogledom javnosti.

"Zelo sem vesel, da Slovenije ni med državami, ki na zadnjem sestanku Evropskega sveta še niso imele izdelanega stališča do ogljične nevtralnosti do leta 2050." Foto: BoBo

V zadnjih dneh ste imeli verjetno največ dela z nesrečo v Hrastovljah, kjer se je izlilo 10.000 litrov kerozina.
Računamo, da je pri vsej zemljini, ki smo jo izkopali, skupaj s tamponom, ki je pod tračnicami, ostalo okoli 5.000 litrov kerozina. Še enkrat pa bomo preverili, koliko ga je zares izteklo, ko bodo cisterno, ki je bila poškodovana, dokončno izčrpali. Prva sanacija je opravljena. Po izkopu onesnaženega materiala so Slovenske železnice popivnale gorivo. Scenarij, ki ga hočemo preprečiti, je, da bi kerozin prišel do vodnega vira.

Čakamo na prvi dež?
Prvi dež bo že pokazal, ali se bo to zgodilo. Monitoringe izvajamo na štirih točkah, ki so pred vodnim zajetjem, tako da bomo opozorjeni nekoliko prej in bomo lahko izvedli ukrepe.

Ali bodo zaščitne folije preprečile onesnaženje vodnega vira?

Zakaj čez vodovarstvena območja sploh prevažamo nevarne snovi?
Vodovarstvenih območij imamo več vrst. Pod nobenim pogojem jih ne smemo prevažati čez "enko", čez najstrožje varovano vodovarstveno območje. (Poznamo tri vrste vodovarstvenih območij: najožje območje ali VVO 1, ožje območje ali VVO 2 in širše območje ali VVO 3, op. a.) Preostale varujemo z uredbami o vodovarstvenih območjih, s katerimi določamo prepovedi in ukrepe. Enako je, ko se sprejemajo državni prostorski načrti. Tu nas pogosto kritizirajo, da preveč kompliciramo. A za nas je pomembno, da se pri zgradnji infrastrukture upošteva tudi to, da se lahko zgodi takšna nesreča in da se zanjo tudi predvidijo ukrepi ter tveganje postane sprejemljivo. Ja, takrat smo pogosto na tapeti, da preveč kompliciramo, a prav takšni primeri pokažejo, da je dobro, da kompliciramo, in bomo komplicirali še naprej.

Za Televizijo Slovenija ste povedali, da Rižanski vodovod ni imel načrta za primer tovrstne nesreče. Ste potem načrt našli kje drugje?
Zdaj jim bo pomagalo naše ministrstvo. Lahko, da se bo kmalu spet zgodilo, da bo treba vedeti, kako ukrepati. Zato bomo preverili vse vodovode, torej vse izvajalce javne službe, kdo tak načrt ima in kdo ne. Tisti, ki ga nimajo, bodo pozvani, da se v skladu z zakonodajo tak načrt pripravi. To nas čaka v prihodnje, očitno so v preteklosti zaspali na več področjih …

Direktor Slovenskih železnic je po nesreči večkrat omenil "enormne pritiske". Železniški prevoz tovora iz Luke Koper je zastal za več dni. Je kdo pritiskal tudi na vas?
Zame je bolj kot tovor pomembna voda. Za nas ni bilo vprašanje, ali bomo zahtevali, da se sanacija izvede tako, kot smo jo določili, ali ne. Naša naloga je jasna in tudi Slovenske železnice so razumele, da je bilo izkop treba narediti še enkrat.

Na kateri točki je revizija kanalizacijskega kanala C0, ki teče prek ljubljanskega vodonosnika?
V delu sta dve reviziji. Prva je revizija samega postopka na Arsu, druga pa je revizija projektne dokumentacije. Torej, ali je pravilna izbira načina gradnje od črnuškega mostu do Tacna.

Za nas so nevladne organizacije zelo pomembne. Imamo tudi svet nevladnikov, z njimi se srečujem vsak mesec. Njihova znanja in pogledi so za nas zelo dobrodošli, neprecenljivi in jih potrebujemo. Upam, da tudi oni čutijo, da se z nami da vzpostaviti komunikacijo.

Simon Zajc, minister za okolje in prostor

Nasprotniki trase trdijo, da bi bilo v primeru potresa ali druge nesreče lahko ogroženo vodno zajetje, ki napaja 300.000 Ljubljančanov.
Ravno zato pa hočemo ugotoviti, zakaj je bila ta odločitev sprejeta in zakaj se je šlo v takšen način gradnje. Ko bom imel te informacije, se bom moral na podlagi ugotovitev odločiti, ali je gradnja pravilna ali ne.

V pripravi je osnutek spremembe zakona o vodah – kaj prinaša?
Pripravljamo podlago, da se zaradi izgube ukine inštitut za vode oziroma se pripoji našemu ministrstvu. V vmesnem času pa proučujemo tudi druge možnosti. Če bomo našli rešitev, bomo ukinitev umaknili iz osnutka zakona in bo inštitut deloval v prestrukturirani obliki naprej.

Pomembnejši je drugi del zakona. Spomnite se lanskih vremenskih ujm. V Jelendolu in Kranjski Gori smo ugotovili, da nimamo ne sredstev ne prave pravne podlage, da bi lahko hitro posredovali. Zdaj nameravamo v vodnem skladu rezervirati sredstva za nujno posredovanje. Da smo, ko se zgodi nesreča, lahko z »mašinerijo« tam že naslednji dan in se začne spet vzpostavljati normalno stanje in lahko prebivalci vsaj približno zadihajo. Ljudje v takih primerih ne morejo čakati, sploh pa ne zaradi izgovora, da za ukrepanje nimaš pravne podlage ali sredstev.

Druga pomembna sprememba je, da bomo imeli znotraj vodnega sklada rezervirano določeno količino denarja tudi za sofinanciranje manjših vodovodov. Lahko bomo pomagali občinam, ki morajo zgraditi vodovode, a zaradi premajhnega števila prebivalcev ne pridejo do evropskih sredstev. Doslej to sistemsko ni bilo urejeno.

"Odkar sem sam na čelu ministrstva, nisem bil deležen pritiskov, niti nisem slišal, da bi jih bil kdo drug. Morda je zdaj drugače." Foto: BoBo

Vaš predhodnik Jure Leben je jeseni naročil notranji nadzor nad delom Arsa, ker je želel preveriti, ali postopki v zadevi Petišovci potekajo zakonito in nepristransko. Neodvisna komisija MOP-a je potrdila njegove sume in poudarila to, da "se tujcem pritiski na slovenske uradnike ne zdijo nedopustni in nesporni ter so jih pripravljeni ponoviti". Zdaj naj bi Ascent Resources, ki želi v sodelovanju z Geoenergom v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin, zaradi dolgih postopkov odločanja že pripravljal tožbo proti Sloveniji.
Naša druga stopnja je potrdila odločitev Arsa, da je potrebna presoja vplivov na okolje. V Sloveniji ima vsakdo možnost, da se pritoži na odločitve organov in jih izpodbija na sodišču. Če jo bodo izkoristili, bo presodilo sodišče, ali so bile odločitve, ki smo jih do zdaj sprejeli tako na Arsu kot na MOP-u, pravilne ali ne. To je njihova pravica.

Sporna dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih odnesla direktorja Arsa

Ascent namerava izkoristiti tudi mehanizem arbitražnih sodišč in od države zahtevati odškodnino – vas to skrbi?
Prej bodo morali izčrpati naša pravna sredstva Mislim, da so bili pri nas postopki izpeljani, kot je treba. Če pa se bo na sodišču izkazalo drugače … Zato jih navsezadnje imamo.

Se vam ne zdi nezaslišano že to, da so skušali vplivati na Arso oziroma na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja?
Očitno so tako navajeni. Odkar sem sam na čelu ministrstva, nisem bil deležen pritiskov, niti nisem slišal, da bi jih bil kdo drug. Morda je zdaj drugače.

Ostaniva pri okoljevarstvenih dovoljenjih. Nedavno ste z ministrstva sporočili, da je med 150 pregledanimi objekti le tretjina delovala v skladu z dovoljenji. Kakšne so bile kršitve pri drugih dveh tretjinah?
Že v prejšnjem mandatu je vlada po požaru v Kemisu sprejela odločitev, da se objekti preverijo z različnimi inšpekcijami – ne le z okoljsko, tudi s požarno, rudniško … Do zdaj je bilo pregledanih že 200 objektov. Pri številnih so bile ugotovljene kršitve okoljevarstvenih dovoljenj, ki pa so zelo različne. Od tega, da niso redno izvajali monitoringov, do napačnega skladiščenja, prevelikih emisij hrupa … Taki objekti dobijo odločbo in morajo kršitve odpraviti.

Imamo omejen planet in ni smiselno, da za izdelke porabljamo vedno nove surovine, ampak - če je mogoče - najprej naredimo tak izdelek, da ga lahko ponovno uporabimo. Ali pa naj bo iz materiala, ki se ga da reciklirati. Problem imamo tudi, ker je zdaj veliko plastike nereciklabilne in gre lahko le na sežig. To želimo ustaviti.

Simon Zajc, minister za okolje in prostor

V zadnjem času smo imeli precej požarov v objektih, ki skladiščijo odpadno embalažo. To bi moralo biti povezano tudi s tem, da se ne spoštujejo izdana okoljevarstvena dovoljenja.
Pri požarih je zanimivih več stvari. Ena od teh je, da je težko ugotoviti, zakaj je res izbruhnil požar, ker je požar eden tistih dogodkov, ki ga je težko preiskati, saj v njem zgorijo tudi dokazi. Morda ugotovimo, kje se je požar začel, več pa že težko. Kot ste sami ugotovili, so na določenih objektih požari nenavadno pogosti. O tem, zakaj so ali niso, ne bom špekuliral. Mi smo se odločili, da izdamo za objekte, ki skladiščijo odpadke, novo uredbo, v kateri bomo zelo strogo in natančno določili, kako se morajo odpadki skladiščiti. Od širine in višine skladiščenja do tega, koliko morajo biti odpadki oddaljeni od stavb, kakšni so požarni zidovi, javljalci požara, senzorji za toploto, kako v primeru požara odteka odpadna voda. Pogoje bomo zaostrili maksimalno, in ko to storimo, moramo po uradni dolžnosti odpreti in prilagoditi vsa okoljevarstvena dovoljenja. Tako bomo zelo veliko prispevali k požarni varnosti, stoodstotne varnosti pa seveda ni.

Kdaj bo ta uredba začela veljati?
Hkrati z novo odpadkovno zakonodajo, torej do konca leta.

"Najbolj si želim, da uredimo odpadke. Da se, ko uvedemo vse spremembe, ne bomo več spraševali, ali sistem deluje ali ne, ampak da bo sistem dober, da bomo zmanjšali število odpadkov in bomo bolje porabljali vire." Foto: BoBo

Kdaj bodo embalažnino začeli plačevati tudi proizvajalci, ki dajejo na trg manj kot 15 ton na leto? To je obljubljala že prejšnja ministrica Irena Majcen.
To bo določila uredba o odpadni embalaži, ki je pravkar v javni obravnavi in bi morala začeti veljati pred koncem leta. Vsi, ki dajejo na trg embalažo, bodo morali prispevati tudi sredstva za njeno zbiranje in obdelavo. Da bo sprememba življenjska tudi za manjša podjetja in obrtnike, dopuščamo tudi možnost, da se proizvajalci, ki dajejo na trg res majhne količine embalaže, dogovorijo z družbami, da poročajo in plačujejo v poenostavljeni obliki. To bo dogovor med njimi, mi jim le dajemo možnost. Pomembno je predvsem to, da vsi, ki dajejo embalažo na trg, zanjo tudi finančno odgovarjajo. Register proizvajalcev pa se že pripravlja na Arsu.

V Šoštanju del občanov nasprotuje sosežigu odpadkov

Kje bomo v prihodnosti sežigali odpadke, ki jih ne moremo predelati? Nekateri zelo navijajo za novo sežigalnico, omenja se sosežig odpadkov v Tešu. Kakšne so vaše preference?
Menim, da moramo za svoje odpadke poskrbeti sami. Najprej moramo zmanjšati količino odpadkov. Za to že izvajamo ukrepe, kot je npr. dogovor z zbornicami za prepoved izdelkov iz plastike za enkratno uporabo. A določena količina jih bo še vedno ostala, in mislim, da moramo imeti možnost, da zanje sami poskrbimo. Sicer smo preveč odvisni od dogajanj na mednarodnem trgu. Kitajska in nekatere druge države so že zaprle svoj trg z odpadki, kar se mi zdi prav. Saj jih sicer izvažamo iz zahodnega razvitega sveta v države, ki imajo nižje razvite okoljske standarde, in se nato pretvarjamo, da so oni glavni krivci onesnaževanja, kar ni pošteno.

Po analizi, ki smo jo opravili leta 2016, bi bilo glede na količino proizvedenih odpadkov, najbolj smiselno predelati katerega od že obstoječih objektov. Lahko pa se odločimo tudi za nov objekt, a v vsakem primeru, kjer koli bo že, želimo imeti podporo in interes lokalne skupnosti. Zato smo tudi že vsem potencialnim občinam poslali poizvedbo, in kjer bo interes resno izkazan, bomo pogovore nadaljevali.

Koliko bi stala nova sežigalnica in koliko npr. adaptacija Teša?
Okvirna cena nove sežigalnice z zmogljivostjo 250.000 ton odpadkov na leto je 140 milijonov evrov. Če pa bi šli v adaptacijo, bi najprej moral upravljavec objekta izdelati projektno dokumentacijo, v kateri bi bilo razvidno, kakšni posegi so potrebni in koliko stanejo.

Obstaja bojazen, da bi šlo v primeru sosežiga odpadkov v Tešu le za novo finančno injekcijo termoelektrarni, ki je že tako prepredena z aferami.
Teš že stoji in je smiseln zaradi lokacije, saj je pomembno, da je takšen objekt blizu nekega mesta, ki lahko energijo, ki nastane ob sežigu odpadkov, tudi izkoristi. Saj nam uredba nalaga vsaj 65-odstotni izkoristek, in v tem smislu bi bil primeren. Če bomo ves čas transparentni pri komunikaciji z občino in širše in če se bo pokazalo, da je to tudi po številkah najboljša izvedba, bomo šli v to. Če ne bo tako in se bo pokazalo, da tega noče niti lokalna skupnost, mislim, da nima smisla, da se trudimo v tej smeri.

Vaš predhodnik Jure Leben je zatrjeval, da mora biti sežig odpadkov nepridobitna dejavnost. Kdo bi določil ceno sežiga tone odpadkov, če bi odpadke sežigal Teš ali kakšen drug obrat? Vaše ministrstvo?
Šlo bi za javno gospodarsko službo, kar pomeni, da bi ceno določila vlada. Mislim, da je edino pravilno, da tak objekt presežek prihodkov nad odhodki usmeri nazaj v najboljšo tehnologijo, v redno izvajanje monitoringov in skrb, da deluje varno, brez napak. Mislim, da je zelo smiselno, da gre za nepridobitno dejavnost.

Za določene odpadke bodo morali poskrbeti proizvajalci

Kako naj bi deloval princip razširjene proizvajalčeve odgovornosti glede odpadka, ki ostane po uporabljenem izdelku?
Proizvajalci znotraj sheme bodo tako organizacijsko kot finančno odgovorni za izdelek ali embalažo, ki postane odpadek. Gre za baterije, elektronsko opremo, gume, odpadne nagrobne sveče in embalažo. Do zdaj je bil sistem urejen napol. Ugotovili smo, da imamo veliko družb, ki so si tudi konkurirale med seboj in si zbijale ceno. Zdaj si tega ne želimo več, ampak si želimo, da so proizvajalci tudi organizacijsko odgovorni. Kar pomeni, da bodo morali sami ustanoviti in nadzirati organizacije, ki bodo zbirale in obdelovale odpadke. In ker bo to njihov neposredni strošek, bodo zelo zainteresirani za to, da imajo čim manj odpadkov oziroma da so odpadki, ki nastanejo, primerni za reciklažo ali za ponovno uporabo. In ker vsak na koncu gleda na številke, si bodo prizadevali za čim manjši strošek. Tako pa dosežemo tudi naš glavni cilj – da zmanjšamo količino odpadkov.

"Tudi mi moramo vedeti, da je mladim mar, saj nam dajejo dodaten pogum pri teh ukrepih." Foto: BoBo

Cilj ogljično nevtralne Evrope do 2050 so na nedavnem vrhu EU-ja blokirale štiri države, medtem ko Slovenija spada med podnebno bolj ambiciozne članice.
Zelo sem vesel, da Slovenije ni med državami, ki na zadnjem evropskem svetu še niso imele izdelanega stališča. Naša država ima potrjeno stališče vlade, vsi ministri in predsednik vlade so se strinjali, da je cilj ogljične nevtralnosti do 2050 nujno potreben in tudi izvedljiv. Slovenija je med ambicioznimi članicami, zdaj pa nas čaka, da to tudi pretopimo v zakonodajo, kar bo težji del.

Bistveno je, da s podnebnim zakonom uzakonimo cilj ogljične nevtralnosti do 2050, in sicer zato, da si za ta cilj ne prizadevamo le na ministrstvu za okolje in prostor in na vladi, ampak da zakon potrdi državni zbor in je doseženo čim širši politično soglasje. Tu so še tehnične podrobnosti, kot je strokovni svet, ki bo svetoval vladi pri izvajanju ogljičnih proračunov in petletnih načrtov. Načrti pa se delijo na boj proti podnebnim spremembam in na prilagajanje nanje, kar bo moralo iti z roko v roki. Podnebne spremembe se nam namreč že dogajajo, kar bo treba upoštevati na različnih področjih. Pri tem, kako kmetujemo, kako upravljamo vodne vire, pri infrastrukturi, pridobivanju energije, gradnji, ravnanju z odpadki.

Tudi za pripravo podnebne strategije si bo treba precej prizadevati in vse resorje uskladiti na isto frekvenco. Organizirana bo posebna delovna skupina državnih sekretarjev, ki jo bo koordiniral sekretar MOP-a.

"Širjenje obvoznice daje signal, naj se z avtomobili še pogosteje vozimo v mesto"

Spremljate proteste mladih za podnebno pravičnost?
Zdi se mi zelo pomembno, da so mladi protestirali. Tudi mi moramo vedeti, da je mladim mar, saj nam dajejo dodaten pogum pri teh ukrepih. Pravzaprav sem zelo ponosen nanje. Z novo generacijo se spreminjajo tudi vrednote. Ni jim več toliko pomembno, da imajo svoj avtomobil, ampak jim veliko pomeni, da deluje mreža javnega potniškega prometa, da imajo na voljo električna vozila, skiroje itd. To je zasuk v razmišljanju.

Ali podpirate širitev obvoznice, ki jo predlaga ministrstvo za infrastrukturo?
Ne, jaz ne. Mislim, da morajo iti naše finance in ukrepi v ureditev železniškega vozlišča in da vzpostavimo trajnostno mobilnost. In ko bomo vse to storili, bomo ugotovili, da ne potrebujemo dodatnih cest. Zdi se mi, da moramo na mobilnost začeti gledati kot na sposobnost, ne kot na to, da imaš svoj avto. Za človeka mora biti pomembno to, kako priti s točke A do točke B hitro, učinkovito in do okolja prijazno. Ko bomo imeli alternativo avtomobilu, bo uporabnik, namesto da bi izgubljal čas z vožnjo, lahko v tistem času počel kaj pametnejšega ali pa se spočil.

Kaj se se glede odstrela volka in medveda dogovorili z ministrico za kmetijstvo?
Odstrel je potreben že zato, da se populacija drži v ugodnem stanju in da ne porušimo ravnovesja oziroma sposobnosti sobivanja človeka in zveri. Imamo veliko toleranco in gostoto zveri, a se kljub temu da sobivati. V nekaterih drugih državah si ne predstavljajo, da bi živeli tako kot pri nas. Zdi se mi, da bi bilo najhuje, če bi ljudje situacijo začeli jemati v svoje roke in bi toleranca okoliškega prebivalstva padla do te mere, da ne bi več zaupali stroki. Z ministrico za kmetijstvo sva se dogovorila, da se službe na našem in njenem ministrstvu za naslednji odlok o odvzemu zveri res dobro pripravijo, saj nočem, da bi o številu odstrela spet odločali televizijske oddaje in internetni forumi, ampak da o tem odloča stroka.

Ravno pri stališču za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 je premier pokazal, da imam njegovo podporo, in upam, da jo bom imel še naprej. Foto: BoBo

Če bo treba, bomo z zakonodajo uredili tudi za primere stečajev. Če nastane okoljska škoda in gre podjetje v stečaj, želimo, da je okolje prvi upravičenec, prvi upnik. Da če se kaj zgodi, preprečimo to, da lastnik zapre podjetje in za posledice ni več odgovoren.

Simon Zajc, minister za okolje in prostor

V Sloveniji imamo zelo malo rodovitne zemlje, 80 odstotkov države je praktično neprimernih za poljedelstvo. Kljub temu jo zelo hitro pozidavamo, ima vaše ministrstvo kakršne koli vzvode za zaščito rodovitnih zemljišč?
Naš glavni vzvod je, da si prizadevamo za to, da se zida v naseljih oziroma se omejuje razpršeno poseljenost, kar je bila v preteklosti naša napaka. Zaradi tega imamo vrsto težav, ne samo s kmetijskimi zemljišči. Treba je zgraditi infrastrukturo, tja pripeljati vodo, težje je vzdrževanje, problemi so s cestami ... Skratka, zelo veliko težav imamo zaradi razpršene poselitve in mi skozi svoje vzvode to omejujemo. Glavne vzvode za kmetijsko zemljo pa ima ministrstvo za kmetijstvo.

Vaša stranka SMC je v preteklem mandatu zelo navijala za zakon o spodbujanju naložb, ki za dovolj velikega investitorja omogoča tudi razlastitev zemljišč. Zakon ste kot poslanec podprli. Se vam ne zdi sporno že to, da zakon omogoča razlastitev in s tem ne spodbuja ravno naložb na številnih degradiranih območjih?
Da se ta zakon aktivira, je treba izpolniti kar precej pogojev. Ministrstvo za gospodarstvo ima popis lokacij, kamor se usmerjajo investitorji. Naslednje leto bomo pripravili tudi nov zakon o varstvu okolja, kjer bo poseben del namenjen prav sanaciji v preteklosti onesnaženih območij. Želimo vzpostaviti poseben sklad za to, da ta območja saniramo. Potem ko jih bomo sanirali, želimo tja pripeljati investitorje ali kakšno drugačno poselitev. Običajno gre za območja, ki imajo že vso potrebno infrastrukturo. V resnici se dela vse za to, da se ta del zakona o spodbujanju naložb ne uporabi, je pa njegova izvedba upravičena le v primerih, kadar gre za res veliko naložbo z veliko dodano vrednostjo, ki prinaša več delovnih mest.

Dotaknila sva se različnih področij, vaše delo pogosto posega v druge resorje, veliko morate sodelovati z drugimi ministrstvi. Imate pri predsedniku vlade potrebno podporo za dosego zastavljenih ciljev vašega ministrstva?
Ravno pri stališču za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 je premier pokazal, da imam njegovo podporo, in upam, da jo bom imel še naprej. Sicer pa je to pomembno za vse resorje in za vse državljane, zato se trudim, da bom imel podporo tudi v prihodnje. Ukrepi, ki jih bo treba izvesti, da dosežemo cilj brezogljične družbe, ne bodo imeli za posledico le dosego tega cilja, ampak bomo tudi izgubljali manj časa v prometu, ne bomo pozidavali rodovitne zemlje, imeli bomo boljšo vodo, zrak. Ti rezultati bodo zelo hitro vidni in zelo dobri. Mislim, da sem za zdaj na vladi dovolj prepričljiv.

Torej ne prihaja do konfliktov npr. z ministrstvom za kmetijstvo, gospodarstvo, infrastrukturo?
Ravno ministrstvo za kmetijstvo že precej čuti podnebne spremembe in se po tej plati zelo dobro razumemo. Z drugimi pa je tako … Nihče ni proti, več izzivov pa je tam, kjer je treba povedati, kako bomo prišli do rešitev, kakšna bodo sredstva, kje jih bomo vzeli, kaj bo to pomenilo za zaposlene. Vsa ministrstva bodo morala sodelovati. Od ministrstva za finance, ki bo razporejalo sredstva, do ministrstva za šolstvo, ki bo moralo izobraziti drugačen kader in pripraviti najmlajše na to, da se drugače živi, do ministrstva za delo, ki se bo moralo ukvarjati s posledicami prestrukturiranja gospodarstva.

Torej ne trčite najpogosteje ob interese ministrstva za gospodarstvo?
Niti ne. Gospodarstvo si najbolj želi, da se kmalu določijo cilji, da se določi, v katero smer gremo. Z ministrom za gospodarstvo odlično sodelujeva, čakajo le še, da dorečemo stvari. Tudi na ravni EU-ja želi gospodarstvo, da se čim prej pripravijo stališča.
Največ izzivov je v prometu. Tu imamo največje emisije. Ko se dela nova infrastruktura, jo je treba vnesti v prostor, in to traja in stane in ni hitrega učinka.

Imate zdaj, ko ste na čelu ministrstva, tudi kakšen oseben motiv ali konkreten cilj, ki bi ga hoteli doseči v svojem mandatu?
Mar mi je za vse problematike, omenjene v tem intervjuju. Nobene od njih nočem pustiti komu drugemu. Ne, ker bi se hotel pozneje s tem ponašati, ampak ker se mi zdi prav, da ko nekaj začneš, to spelješ do konca. Najbolj pa si želim urediti odpadke. Da se, ko uvedemo vse spremembe, ne bomo več spraševali, ali sistem deluje ali ne, ampak da bo sistem dober, da bomo zmanjšali število odpadkov in bomo bolje porabljali vire. To je moj glavni cilj in mi bo v največje zadovoljstvo, če se bo uredilo tako, kot smo si zamislili.

Največ izzivov pri doseganju ogljične nevtralnosti bo v prometu, meni minister. Foto: BoBo