Takole so policisti stavkali novembra 2015. Foto: BoBo
Takole so policisti stavkali novembra 2015. Foto: BoBo

Stavka, ki jo je Policijski sindikat Slovenije (PSP) napovedal za 11. januar, še naprej dviguje veliko prahu. Po današnji novinarski konferenci sindikata, na kateri je vodstvo podrobneje razložilo svoje zahteve, se je oglasil tudi notranji minister Aleš Hojs.

Kot je dejal v današnji izjavi za medije, ki je potekala v povezavi z vzpostavljanjem avtocestne policije, se z obema policijskima sindikatoma pogovarja, odkar je prišel na ministrstvo, in se bo pogovarjal še naprej, a se "sindikatu ne bo pustil izsiljevati".

Po njegovih besedah je sindikat določene sporazume sklenil s prejšnjo vlado, a so vse točke sporazuma, vključno s tisto, ki jo v policijskem sindikatu zdaj izpostavljajo, izpolnili.

"Neodvisna revizija je pokazala, da ni razloga za dvig plač, in kot resorni minister ne morem početi nečesa zunaj okvirov, ki so se jih dogovorili. Če pa eden od sindikatov sporazum sedaj interpretira drugače, pa boste morali vprašati njih, zakaj je tako," je še zatrdil notranji minister.

PSS: Stavka ni politično motivirana

V Policijskem sindikatu Slovenije so danes zavrnili očitke, da je napovedana stavka politično motivirana. "Ni pomembno, kdo vlado sestavlja, za nas je pomembno, kdo probleme razrešuje," je na novinarski konferenci poudaril njihov predsednik Rok Cvetko.

Odzvali so se tudi na napoved notranjega ministra na Twitterju, da bodo z začetkom stavke na spletnih straneh ministrstva objavili plače policistov po posameznih policijskih upravah in policijskih postajah. Poudarjajo, da plače z izpolnitvijo stavkovnega sporazuma nimajo nič, poleg tega pa so ves čas javno dostopne. Z izjavo glede plač je po mnenju sindikata minister izkazal nepoznavanje stavkovnih zahtev.

Sindikat: Vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018

Policijski sindikat za 11. januar napovedal začetek stavke. Ministrstvo: Ta je politično motivirana.

V sindikatu so znova poudarili, da vlada krši stavkovni sporazum iz leta 2018 v povezavi z analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice. Po mnenju sindikata bi namreč morali na podlagi ugotovitev analize, ki jo je izvedla fakulteta za upravo, vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Kot so povedali, mora vlada stavkovni sporazum upoštevati ne glede na to, ali ji to ustreza. "Vlada ne spoštuje sklenjenih pogodb, kar na drugi strani vsakodnevno pričakuje od vseh drugih državljanov," so dodali.

Za izpolnitev te zaveze na podlagi sporazuma iz leta 2018 po njihovih navedbah niso potrebna dodatna sredstva, saj se ta gibljejo v okviru trenutno že dodeljenih.

Vlada pa, kot je znano, v nasprotju s sindikatom meni, da omenjena analiza ni pokazala, da bi bila delovna mesta policistov sistemsko podvrednotena glede na delovna mesta drugih uniformiranih poklicev in da tako ne daje podlag za višje uvrščanje delovnih mest in nazivov policistov v plačne razrede.

Policisti tudi zahtevajo, da jih vodstvo policije, ministrstva in vlada začnejo po večmesečnem opozarjanju "sprejemati kot enakopravnega socialnega partnerja v socialnem dialogu, kot je bilo to uveljavljeno v preteklih letih". Zahtevajo še razrešitev problematike napredovanja policistov ter spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev.

Kot je pojasnil Cvetko, so v sindikatu sklep o aktivnem pripravljanju na stavko objavili 3. decembra, 5. decembra pa so k resnemu pristopu za razreševanje zahtev pozvali tudi predsednika vlade, od katerega do danes niso prejeli odziva. Ali ima vlada resničen interes za razrešitev spora, bo po mnenju Cvetka jasno v naslednjih dneh.

V sindikatu o konkretnih stavkovnih ukrepih danes še niso govorili, bodo pa ti prilagojeni takratni epidemiološki situaciji in vsem z njo povezanim omejitvam.

Pogovor s predsednikom policijskega sindikata Rokom Cvetkom

V drugem policijskem sindikatu se stavki ne bodo pridružili

V Sindikatu policistov Slovenije pozdravljajo tri od štirih stavkovnih zahtev Policijskega sindikata Slovenije, s katerimi se tudi strinjajo, a se stavki kljub temu ne bodo pridružili. V SPS-u, ki ga vodi predsednik Kristjan Mlekuš, so kot razlog za to so navedli, da se Slovenija v tem trenutku spoprijema z eno največjih nevarnosti v njeni zgodovini in ogroža na stotine življenj in zdravja ljudi, s čimer bi grobo kršili naše etično poslanstvo, ki izhaja iz njihovega poklica.

Poleg tega ocenjujejo, da v takšnih kriznih razmerah izvedba stavkovnih dejavnosti ni izvedljiva in bi lahko pomenila celo nezakonito ravnanje oz. storitev kaznivega dejanja. Zaradi tega, kot poudarjajo, ne želijo sodelovati v stavki, ki je "to le na papirju".

Prav tako v SPS-u ocenjujejo, da bi napoved in izvedba stavke v trenutni politični situaciji, tako v notranji kot zunanji javnosti, pomenila izrazito politično pozicioniranje sindikata in bi lahko bila razumljena kot aktivno sodelovanje v političnih aktivnostih.

Poleg tega so v SPS-u prepričani, da sta za socialni dialog odgovorni obe strani. "Že dlje časa namreč spremljamo medsebojno obračunavanje med PSS-om in ministrom za notranje zadeve, predvsem o zadevah, ki s sindikalnim delovanjem nimajo nobene povezave," so zapisali in dodali, da je PSP septembra in oktobra letos SPS "neupravičeno in povsem brez razloga ali povoda pričel neposredno obtoževati podrejanja ministru Alešu Hojsu in parcialnim strankarskim interesom".

Zaradi vsega navedenega se sindikat policistov stavki ne bo pridružil in svojih članov ne bo pozival k izvajanju stavkovnih aktivnosti. "Odločitev o izvajanju stavke je odločitev vsakega posameznika in vsakemu članu SPS prepuščamo odločitev o udejstvovanju v stavki," so še zapisali.

Foto: BoBo
Foto: BoBo