DZ je osmi dan po sprejetju razglasil ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Določa pa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon. Za to točko so sejo DZ-ja prekinili za pol ure zaradi prireditve ob sprejemu dopolnitve ustave.

Predlog ustavnega zakona bo dopolnil ustavo z novim 62. a členom, ki se glasi: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon."

Sorodna novica V ustavo brez glasu proti zapisali pravico do slovenskega znakovnega jezika

Predlog ustavnega zakona je predložila ustavna komisija DZ-ja, njegovo pripravo pa je začela vlada. Poslanske skupine so v predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Poudarili so tudi pomen nadaljnjih korakov pri uresničevanju te ustavne pravice v praksi.

Združenje DLAN: Edinstven in neprimerljiv dosežek

Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN je ob tem sporočilo, da je prvo v svetu doseglo vpis jezika gluhoslepih v ustavo. "Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek, za katerega smo si v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN aktivno prizadevali zadnji dve leti," so sporočili. Dodali so, da je s to pomembno gesto gluhoslepota na državni ravni priznana kot samostojna invalidnost in ljudje z gluhoslepoto kot samostojna skupina invalidov z lastno skupnostjo, kulturo, jezikom in organizacijo.

"Pričakujemo, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo," so opozorili.

Samostojna uprava za informacijsko varnost

DZ je potrdil novelo zakona o informacijski varnosti, po kateri se bo uprava za informacijsko varnost, zdaj organ v sestavi ministrstva za javno upravo, preoblikovala v samostojno strokovno službo vlade. Koalicijski poslanci so rešitev zagovarjali, opozicijski pa opozarjali, da si vlada skuša podrediti organ.

V novo vladno službo naj bi umestili tudi skupino za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave.

Z novelo želi vlada sistemsko urediti in nadgraditi obravnavano tematiko tako na strateški kot na operativni ravni nacionalnega sistema za zagotavljanje informacijske varnosti. Nacionalne in mednarodne izkušnje po oceni vlade kažejo, da so pristojni nacionalni organi za področje informacijske oz. kibernetske varnosti postali ključni deležniki v sistemu za zagotavljanje nacionalne varnosti sodobnih držav. Nova umestitev organa bo dvignila raven koordinacije kibernetske varnosti in dosegla primerljivo ureditev z vodilnimi državami.

Odpravljena napaka v volilnih okrajih

DZ je sprejel tudi novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ-ju. Z njo odpravljajo napako, zaradi katere je iz besedila zakona izpadlo sedem naselij.

Spremembe zakona o določitvi volilnih enot so poslanci sprejeli sredi februarja, s čimer so odgovorili na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2018. Pri tem pa je iz besedila zakona izpadlo sedem naselij, in sicer Abitanti, Andrejci, Arja vas, Babni Vrt, Bezovje nad Zrečami, Bitnje in Bojtina.

Napako so ugotovili v dneh priprav na razpis referenduma o noveli zakona o vodah. DZ pa je moral spremembo potrditi do referenduma, ki bo 11. julija, sicer bi lahko bila legitimnost referenduma pod vprašajem.