Evropska komisija je danes (četrtek) notranjim ministrom držav članic, med katerimi je bil tudi slovenski minister Boštjan Poklukar, predstavila skupni načrt za izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu.

Slovenija bo skupni načrt uporabila kot podlago za pripravo nacionalnega izvedbenega načrta, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal vodja direktorata za migracije na notranjem ministrstvu Matej Torkar.

"Evropska komisija v skupnem načrtu definira vse potrebne aktivnosti, ki jih bodo morale izvesti tako države članice kot tudi sama komisija skupaj s svojimi agencijami, da zagotovimo implementacijo pakta v predvidenem roku, to je v naslednjih dveh letih," je povedal. Nova migracijska zakonodaja EU-ja je namreč začela veljati v torek, uporabljati pa se bo začela poleti 2026.

Nacionalni načrt naj bi bil pripravljen do sredine decembra

"Slovenija je pripravo nacionalnega načrta že začela. V ta namen je bila na ministrstvu za notranje zadeve ustanovljena delovna skupina, ki že pregleduje zakonodajne akte in identificira aktivnosti, ki bodo za implementacijo pakta potrebne na nacionalni ravni," je dejal. V naslednji fazi bo predvidoma ustanovljena še medresorska delovna skupina.

Sorodna novica Članice EU-ja imajo dve leti časa za pripravo na migracijski pakt

Pričakuje, da bo načrt pripravljen do 12. decembra letos, torej do roka, določenega v zakonodaji. Pri tem računa na podporo Evropske komisije, s predstavniki katere so že v stiku. Pričakuje, da bo komisija pripravila usmeritve, kako razumeti posamezne instrumente iz zakonodajnega svežnja in kako jih enotno izvajati v državah članicah.

Migracijsko zakonodajo EU-ja namreč po novem sestavljajo uredbe in ne več direktive. To pomeni, da zakonodaja v vseh državah članicah velja neposredno in je ni treba prenašati v nacionalno zakonodajo.

Tako bo morala Slovenija po Torkarjevih navedbah najverjetneje popolnoma prenoviti zakonodajni okvir, kar je navedel tudi kot enega največjih izzivov pri implementaciji pakta.

Med temi je naštel še vzpostavitev popolnoma novega informacijskega sistema Eurodac, ki se precej razlikuje od tega, ki ga države članice uporabljajo trenutno.

Tretji izziv pa je vzpostavitev mehanizma, na podlagi katerega bodo določali, kako bo Slovenija sodelovala v solidarnostnih ukrepih v okviru migracijskega pakta.

Sprejem migrantov ali plačilo

T. i. obvezna solidarnost med državami članicami v primeru, ko se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim pritiskom, je v središču nove migracijske zakonodaje EU-ja. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo.

Slovenija bo morala sprejeti 126 oseb ali pa prispevati 2,8 milijona evrov, pri čemer bo lahko tudi kombinirala oba načina in operativno podporo. Mehanizem za določitev tega pa je treba torej še vzpostaviti.