Slovenija je po podatkih zunanjega ministrstva v okviru sankcij proti Rusiji in njenim državljanom zamrznila za 6,3 milijona evrov finančnih sredstev. V vseh primerih je šlo za zamrznitev sredstev, in ne za zamrznitev gospodarskih virov, poroča časopis Dnevnik. Med finančna sredstva v skladu z uredbo Sveta EU-ja sodijo gotovina, denarne terjatve, vrednostni papirji in obresti.

Da je tudi Slovenija med državami, ki so zamrznile rusko premoženje, je med nedavnim obiskom v Sloveniji v intervjuju, ki bo v soboto objavljen v Dnevnikovi prilogi Objektiv, razkril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Članice EU-ja so v okviru sankcij proti Rusiji zamrznile že za 24,1 milijarde evrov premoženja. Slovenski delež v celotni vsoti ni velik, pri čemer pa po besedah Reyndersa večje skrbi Bruslju povzročajo druge članice, denimo Grčija in Malta, kjer so zamrznili zgolj za 200.000 evrov lastnine.

Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva so države EU-ja sankcije uvedle zoper 1473 posameznikov in 207 (gospodarskih) subjektov. Koliko osebam in podjetjem so premoženje zamrznili v Sloveniji, na zunanjem ministrstvu ne razkrivajo.

Kot so pojasnili za Dnevnik, se zamrznitev premoženja izvede neposredno na podlagi uredbe EU-ja, izvedejo pa jo lahko različne organizacije. Sredstva na banki zamrzne banka sama, nadzor nad izvajanjem sankcij pa izvajajo finančni nadzorniki, v Sloveniji denimo Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.