Foto: Reuters
Foto: Reuters
Predsednika na enem izmed preteklih srečanj. Foto: STA
Predsednika na enem izmed preteklih srečanj. Foto: STA

Ponedeljkov teroristični napad na ulicah Dunaja odmeva tudi po Sloveniji.

Pahor izrazil sožalje

Predsednik države Borut Pahor je po telefonu poklical avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellena. Izrazil je "globoko pretresenost in prizadetost" in v imenu Republike Slovenije poudaril "globoko solidarnost" z Republiko Avstrijo in njenimi državljani, so sporočili s predsednikovega urada.

Tonin ponudil pomoč

Prav tako po telefonu je obrambni minister Matej Tonin poklical avstrijsko obrambno ministrico Klaudio Tanner. Izrazil je sožalje in ji "zagotovil našo solidarnost in pomoč, če bi jo potrebovali". "Sosedje so prvi, na katere se lahko zanesemo v času krize," je dodal. Tannerjeva mu je dejala, da se bodo v primeru potrebe na Slovenijo tudi obrnili.

Sorodna novica Odgovornost za napad prevzela Islamska država

Tonin je ocenil, da je zdaj varnostna situacija v Sloveniji "zagotovo resnejša, kot je bila še včeraj". "To ni nekje tam daleč, to je tik pred našimi vrati. To, kar se dogaja v Avstriji, bo imelo vpliv na Slovenijo, še posebej, če bo Avstrija spremenila režim na meji. Zlasti na tiste delavce migrante, ki delajo v Avstriji," je dodal.

"Držati moramo skupaj in sprejeti vse ukrepe, ki jih lahko. V varnost je treba investirati, ko še lahko," je še dejal Tonin v izjavi novinarjem v Budimpešti po pogovorih z madžarskim obrambnim ministrom Tiborjem Benkom o poglobitvi sodelovanja med državama.

Ljubljanski grad se je v znak podpore Avstriji obarval v rdeče-belo-rdeče bavo. Foto: BoBo
Ljubljanski grad se je v znak podpore Avstriji obarval v rdeče-belo-rdeče bavo. Foto: BoBo

Slovenska policija s terenskimi okrepitvami

Slovenska policija je po napadu okrepila delovanje na terenu. "Ves čas aktivno spremljamo situacijo in temu tudi ustrezno prilagajamo naše ukrepe ter aktivnosti. Policija skupaj z organizatorji dogodkov, lokalno skupnostjo, zasebnovarnostnimi subjekti ter upravnimi enotami vsak varnostni dogodek oceni ter zagotovi varnostne ukrepe," so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).

Slovenska policija je nadalje v stalnem stiku s partnerskima agencijama in tujimi varnostnimi organi Avstrije in sosednjih držav, s katerimi poteka izmenjava podatkov v okviru tesnega mednarodnega sodelovanja.

Sorodna novica Prezelj: "Ta napad je sporočilo islamističnih skrajnežev, da Zahod še ni zmagal"

Prioritete pri tem so preprečevanje kaznivih dejanj, vzdrževanje in vzpostavljanje javnega reda in miru, zagotavljanje hitre in učinkovite intervencije ter zaščita žrtev kaznivih ravnanj, so zapisali na policiji. Na meji z Avstrijo in tudi na mejah z drugimi sosednjimi državami policija že sicer izvaja naloge, ki so določene z odloki za preprečevanja širjenja epidemije covida-19.

V okviru tega in tudi v okviru drugih nalog policisti nadzorujejo promet ljudi, ki prihajajo iz Avstrije in drugih držav članic Evropske unije. Vsi policisti so po navedbah GPU-ja seznanjeni z zadnjimi dogodki v Uniji in izvajajo vse predvidene ukrepe za zagotavljanje varnosti.

"Ena od stalnih nalog pa je tudi ozaveščanje o radikalizaciji, ki vodi v nasilni ekstremizem ali terorizem, pri čemer sodelujemo tudi z drugimi deležniki," so zapisali za Slovensko tiskovno agencijo.

Odziv Slovencev na Dunaju na napad

Veleposlanica na Dunaju Slovencem svetuje večjo previdnost

Slovenska veleposlanica v Avstriji Ksenija Škrilec Slovencem na Dunaju svetuje "večjo previdnost in preudarnost, da se zanašajo na svojo zdravo pamet, da se informirajo in upoštevajo navodila in napotke avstrijskih uradnih organov, tako kot vsi drugi Avstrijci ali pa Dunajčani".

Sorodna novica "Bil je zadnji dan pred omejitvijo gibanja. V mestu je bilo res veliko ljudi."

Na veleposlaništvo se po njenih besedah v povezavi z napadom ni obrnil noben Slovenec, po oceni veleposlaništva jih je na Dunaju okoli pet tisoč. So se pa odzivali na obvestilo veleposlaništva o napadu na Twitterju in Facebooku. Dodala je, da so v stiku z avstrijskimi oblastmi in za zdaj ni informacij, da bi bil kdor koli od Slovencev poškodovan ali v nevarnosti.

Škrilčeva je pojasnila, da je danes Dunaj glede na ponedeljkovo dogajanje razmeroma običajen, med drugim pa je močneje varovana vladna četrt. Povedala je, da je danes v Avstriji tudi prvi dan delne zaustavitve javnega življenja zaradi koronavirusa. V prvem okrožju, kjer se je zgodil napad, je večina trgovin zaprtih. Vendar javni promet poteka, tudi po središču. Edino na Schwedenplatzu, kjer se je zgodil napad, se zjutraj podzemna železnica ni ustavljala.

Po njenih besedah ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, med katerimi sta tudi zaprtje restavracij in policijska ura, vplivajo na vzdušje v mestu.

Teroristični napad pa ne bo pustil dolgoročnih posledic na razpoloženju Dunajčanov, meni Škrilčeva. "Po prvem strahu in oceni dogodka, raznih dezinformacijah in analizi sem prepričana, da si Dunaj ne bo pustil vzeti svojega humorja in da se bo relativno hitro vrnila pregovorna Wiener Gemütlichkeit oziroma dunajska sproščenost," je povedala.

Islamska skupnost v Sloveniji napad ostro obsoja

Islamski kulturni center v Ljubljani. Foto: BoBo
Islamski kulturni center v Ljubljani. Foto: BoBo

Islamska skupnost v Sloveniji ostro obsoja ponedeljkov teroristični napad na Dunaju, v katerem so bili ubiti in ranjeni nedolžni ljudje. Nemogoče je sprejeti, da se v sodobnem času na takšen teroristični način ubijajo nedolžni ljudje, so zapisali. Nasilju je treba po njihovem pozivu narediti konec.

"Treba je vzpostaviti mir in zaupanje med ljudmi in narodi vsega sveta. Nobena vera ne dopušča ali opravičuje ubijanja, prelivanja krvi nedolžnih ljudi," so objavili na svoji spletni strani.

Z avstrijskim narodom delijo bolečino in globoko sočutje. Mir in varnost po njihovih navedbah potrebujemo vsi. Verjamejo v načelo, po katerem je to, da nekdo ubije enega človeka, enako, kakor da bi ubil ves svet. "Kdor pa reši enega človeka, je enako, kakor da bi rešil ves svet," so dodali.

Izražajo globoko sožalje družinam ubitih in celotnemu prijateljskemu avstrijskemu narodu.

Grožnja terorizma v Sloveniji majhna

Zadnja ocena o grožnji terorizma v Sloveniji, narejena 29. oktobra, v kateri so upoštevani tudi nedavni dogodki v Franciji, je, da je ta grožnja nizka. Posebna medresorska skupina za ocenjevanje je ob tem izpostavila tudi prvo obletnico smrti nekdanjega samooklicanega kalifa teroristične skupine Islamska država Abuja Bakra Al Bagdadija in posledice pandemije covida-19, ki lahko negativno vplivajo na radikalizirane osebe. Ocena pa je bila, da je stopnja teroristične ogroženosti v izpostavljenih evropskih državah še naprej visoka, v preostalih se giblje od nizke do srednje, za Slovenijo pa, da je stopnja nizka, torej da smo na drugi stopnji ogroženosti na lestvici od petih, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Na podlagi zadnjih dogodkov pa bo morala država zagotovo znova preveriti vse informacije in morebiti tudi popraviti oceno, opozarja Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije: "Če nismo direktno ogroženi, pa vsaj predstavljamo neko logistično ali pa vsaj tranzitno državo, ki bi lahko bila seveda vpeta v procese ali izvedbe določenih terorističnih dejanj. Zato se bo treba z vsemi podatki, ki jih naše institucije imajo, odločiti, ali je grožnja v Sloveniji na višji ravni, kot je bila še pred časom."

Nekdanji vodja vojaških obveščevalcev Marjan Miklavčič pa ob tem še opozarja: "Zavedati se moramo, da je Slovenija sestavni del EU-ja, da je Ljubljana ena izmed prestolnic, tako da smo tudi mi posredno ali neposredno tako ali drugače izpostavljeni tej obliki varnostnega tveganja. Tukaj bo morala svoje participirati tudi Slovenija, tudi prek varovanja schengenske meje."

V Sloveniji smo v preteklosti poznali tristopenjsko lestvico, od leta 2016 pa uporabljamo petstopenjski model. Prva na lestvici je zelo nizka ogroženost, kjer je verjetnost napadov neznatna. Sledi nizka stopnja ogroženosti, v kateri smo trenutno, kjer je verjetnost napada nizka, a ga ni mogoče zavreči. Tretja stopnja je srednja ogroženost, kjer je napad zelo verjeten oziroma pričakovan. Četrta stopnja visoke ogroženosti pa pomeni, da se bodo grožnje verjetno uresničile v kratkoročnem obdobju, ni pa znano, kdaj in kje. In še zadnja, zelo visoka ogroženosti, kjer pa so znani tudi čas, namen in cilji napadov, je dodal Škrjanc.