V slovarjih je jezik trden, kako živ pa je na cesti? Foto: BoBo

Pri komisiji kot prvi razlog navajajo boljše vrednotenje dela slovenskih znanstvenikov v Sloveniji, če je njihovo delo objavljeno v angleškem jeziku. Poudarjajo, da nikakor niso za to, da bi se slovenska znanost zaprla v ozke meje slovenske države. Objavljanje del slovenskih znanstvenikov v angleškem jeziku podpirajo, saj je znanost univerzalna. So pa proti temu, da se v Sloveniji delo slovenskih znanstvenikov bolje vrednoti, če je objavljano v angleškem jeziku, kot pa v slovenskem.

"Zahtevamo, da se objave slovenskih znanstvenih člankov obravnavajo enako kot objave člankov v angleščini," je povedal predsednik komisije Boris A. Novak.

Komisija je k ukrepanju pozvala tudi pristojne odločevalce. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček sta v skupni izjavi zapisala, da razvoj slovenskega znanstvenega jezika ni ogrožen, ker je vzpostavljenih kar nekaj instrumentov v podporo njegovemu razvoju. Pri komisiji se s tem ne strinjajo.

Apple vnemar pušča slovenščino
Kot drug primer mačehovskega odnosa do slovenščine so pri komisiji navedli Applove računalniške in pametne naprave, ki niso na voljo v slovenskem jeziku, medtem pa jih lahko državljani vseh sosednjih držav uporabljajo v svojih jezikih. Z inšpektorata za kulturo in medije so sporočili, da ne morejo ukrepati, ker gre za naprave, ki se uporabljajo le v zasebne namene, kar pri komisiji ocenjujejo kot črkobralsko sprenevedanje.

"Vsi vemo, da tovrstni računalniški sistemi prenašajo več javnih vsebin, kot jih prenaša javna televizija. Trditi, da so namenjeni zgolj zasebni rabi, je laž," je izjavil Novak.

Napisi v prestolnici
Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je opozorila tudi na neustrezne javne tujejezične napise. Po lanski raziskavi je v središču Ljubljane že več kot 30 odstotkov javnih napisov v tujem jeziku.

Slovenski jezik v javnosti...