Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušana Semoliča bo država pomagala tam, kjer so podjetja prisiljena skrajšati delovni čas, da bi delavce zaščitila pred odpuščanji.

Delodajalcem do 60 evrov na delavca
Delodajalci bodo v primerih, da bodo morali delovni čas skrajšati s 40 na 36 ur, v skladu z predlogom zakona o odlogu plačevanja prispevkov v letu 2009 ter predlogom subvencije za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa prejeli subvencionirana sredstva v višini najmanj 60 evrov na delavca. Država bo podjetjem, ki bodo skrajševala delovni čas, ponudila subvencije pod določenimi pogoji (med njimi, da podjetje ne odpušča in ne izplačuje nagrad), je dejal Semolič.

Vlada je torej upoštevala nekatere pripombe socialnih partnerjev in se odrekla prvotnemu načrtu o znižanju prispevne stopnje delodajalcev za socialno varnost ter se odločila za subvencioniranje krajšega polnega delovnega časa. Ukrep naj bi uporabljali selektivno in največ za eno leto, podjetja pa v tem času ne bodo smela odpuščati redno zaposlenih delavcev ter izplačevati nagrad članom uprav in nadzornih svetov.

GZS: Sredstev je premalo
Semolič je zadovoljen, da je vlada upoštevala predlog sindikatov in med ukrepe ni uvrstila subvencioniranja socialnih prispevkov, s čimer pa se ne strinja direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič. Prepričan je, da bi lahko našli prostor tudi za ta ukrep, sicer pa tudi on meni, da gredo ukrepi v pravo smer. Hribar Milič meni, da je obseg sredstev, namenjen izvajanju ukrepov - gre za 800 milijonov evrov -, premajhen, zato so nekatere možnosti "denimo pri subvencioniranju prispevkov delodajalcev ali pa pri olajšavah za investicije še neizkoriščene."

OZS: Nezadovoljnji z dosegom ukrepov
V obrtni zbornici (OZS) so nezadovoljnji s predlaganimi davčnimi olajšavami izključno za samostojne podjetnike, saj menijo, da je treba segment malega gospodarstva jemati v celoti in dati enako spodbudo investiranju iz dobička tudi mikro- in malim podjetjem. Vilijem Pšeničny, generalni tajnik OZS-ja, meni, da je pomembno, da se omogoči reinvestiranje dobička, "kar je luč rasti v mikro- in malih podjetjih."

Delodajalci: Kaj pa likvidnost?
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pa menijo, da vladni ukrepi niso zadostni odgovor na razmere na trgu. Pogrešajo ukrepe za povečanje likvidnosti in menijo, da bi morala vlada večji poudarek nameniti ukrepom s področja trga dela. Jože Smole, generalni sekretar ZDS-ja meni, da moral prvim ukrepom kmalu slediti nov nabor, ki bo posegel tudi v obstoječo zakonodajo na delovnopravnem in davčnem področju.

Partnerji že govorijo o nadaljnih ukrepih
Socialni partnerji že imajo pripravljene tudi nove predloge ukrepov. Semolič tako predlaga spremembe v vodstvih nekaterih podjetij, ki jim primanjkuje znanja in jim zato niti dodaten kapital ne more pomagati. Samo Hribar Milič je dejal, da bi morala biti Slovenija uspešnejša pri črpanju evropskih sredstev v gospodarstvu, želi pa si tudi dodatnih davčnih olajšav in več subvencij, ki bi bile ciljno usmerjene v skupine tistih podjetij, ki imajo priložnost na trgih.

Hribar Milič predlaga tudi, da se izvajanje plačne reforme v javnem sektorju za nekaj mesecev zamrzne. Opozoril je, da bo v dveh letih v zdravstvenem sektorju prišlo do primanjkljaja, ki ga ne bo mogoče pokriti drugače kot z zajemom sredstev iz gospodarstva. Hribar Miliču nasprotuje sekretar odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, ki meni, da delodajalci nimajo pravice do takšnih pozivov. Opozoril je, da po šestih letih odrekanja zvišanja plač v tem sektorju ta poziv zavrača, in predlaga, da se zamrznejo plače in odpravijo bonitete zaposlenim po individualnih pogodbah.

DZ o ukrepih na izredni seji
Ukrepe je v četrtek sprejel ministrski zbor, v ponedeljek pa jih bodo na izredni seji obravnavali v državnem zboru. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je že takrat poudaril, da gre le za prvega v nizu ukrepov v boju proti krizi. "Že v začetku prihodnjega leta bo treba sprejeti nove ukrepe", pa je dejal premier Borut Pahor.

A. S./A. K. K.