Foto: Reuters

Veljati so začele spremembe zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom.

Vlada zaradi enkratnega letnega usklajevanja namesto dvakratnega pričakuje večjo preglednost, poenostavitev in pravno varnost. Usklajevanja novela vsebinsko ni spremenila.

Po vladnih navedbah bodo spremembe prinesle tudi razbremenitev centrov za socialno delo in upravnih enot.

Novelo so poslanke in poslanci sprejeli konec septembra z 51 glasovi za in 30 proti. V poslanskih skupinah koalicijskih strank so v razpravi poudarili, da spremembe uvajajo celosten in pregleden način za izplačevanje transferjev. Vsi od 34 različnih transferjev, ki se izplačujejo iz različnih blagajn, se bodo po novem usklajevali enotno, so spomnili.

Spremembe po mnenju NSi-ja pomenijo korak k debirokratizaciji socialnih predpisov. Ker zmanjšujejo število usklajevanj, so jim bili naklonjeni tudi v SNS-u.

V SDS-u pa so izpostavili, da spremembe nimajo enakih posledic za vse prejemnike transferjev. Najbolj pa so se spremembam uprli v Levici, ker bodo po njihovih opozorilih zmanjšale obseg sredstev za transferje.

V veljavi tudi zakon o enakih možnostih moških in žensk

Delavka. Foto: Pixabay

Veljati je začela tudi novela zakona o enakih možnostih žensk in moških, ki natančno opredeljuje izjeme, ko ni mogoče zagotoviti najmanj 40-odstotnega deleža enega spola pri sestavi delovnih teles vlade, organov upravljanja in nadzora oseb javnega prava.

Veljavni zakon jih namreč ne opredeljuje, ampak to prepušča uredbi o merilih za upoštevanje načela uravnotežene zastopanosti spolov. Zaradi učinkovitejšega izvajanja zakona v praksi pa je po mnenju vlade smiselno, da so izjeme opredeljene v zakonu.

Novela temelji na izhodišču, da nihče ne sme biti zapostavljen ali imeti prednosti zgolj zaradi svojega spola, kar je v skladu z ustavnim načelom enakosti pred zakonom, sporoča vlada. Razlikovanje po spolu s tako imenovanimi pozitivnimi ukrepi pa je dopustno in upravičeno le v primerih, ko bi z njimi vzpostavili dejansko enakost spolov.

Zadnja analiza imenovanj za obdobje od 19. septembra 2018 do 31. marca 2019 po ugotovitvah vlade kaže na izrazitejšo nižjo zastopanost žensk na mestih odločanja z večjo močjo oziroma veljavo, tako v upravnih in nadzornih odborih kot na direktorskih mestih.

V večini poslanskih skupin so v parlamentarni razpravi konec septembra izrazili naklonjenost zakonu in ga označili kot korak v pravo smer na poti k zagotovitvi enakih možnosti žensk in moških.

Preglednejša poraba študentskega denarja?

Študentska organizacija je po novem pravna oseba javnega prava. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Še tretja novela, ki je pravkar začela veljati. To je novela zakona o skupnosti študentov, katere osnovni namen je zajeziti nepregledno porabo študentskega denarja.

Novela tako omogoča nadzor Računskega sodišča nad poslovanjem študentskih organizacij, te zavezuje k oddaji javnih naročil, omejuje pa tudi plače študentskih funkcionarjev.

Za študentske organizacije novela določa, da so pravne osebe javnega prava, kar med drugim omogoča revizijo Računskega sodišča. Študentske organizacije bodo morale pri poslovanju uporabljati računovodstvo, ki velja za javne zavode, zavezane bodo k objavi javnih naročil in posredovanju podatkov javnega značaja ter določbam zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Plače študentskih funkcionarjev bodo omejene na dvakratnik povprečne bruto plače v Sloveniji.

Novelo je v DZ vložila stranka SDS, ki so se ji pridružile poslanske skupine vladne koalicije. Skupaj so nato oblikovali dopolnila in končno podobo zakona. Novela je na glasovanju dobila soglasno podporo.

Še pred tem so v poslanskih skupinah ugotavljali, da so se v zadnjih letih predvsem pri delovanju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) nabrale številne anomalije in da je zato novela nujna. Med drugim so opozorili na javne objave o sumih številnih hudih nepravilnosti in koruptivnih dejanj pri delovanju ŠOS-a in na visoke zaslužke njegovega vodstva.