Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta je ugotovila, da v ravnanju sodnice ni bilo mogoče ugotoviti kršitev načel Kodeksa sodniške etike. Foto: Shutterstock
Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta je ugotovila, da v ravnanju sodnice ni bilo mogoče ugotoviti kršitev načel Kodeksa sodniške etike. Foto: Shutterstock

"Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase," je v zasebni skupini na družbenem omrežju Facebook lani zapisala okrajna sodnica Urška Klakočar Zupančič. Premierja Janeza Janšo je v zapisih označila za "velikega diktatorja" in dodala, da je virus pri nas dal polet "zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo".

Kot je sodnica pojasnila sodnemu svetu, je bil zapis zasebne narave, a je njena "prijateljica" na Facebooku zlorabila njeno zaupanje. Zapisi so posledično prišli do državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vinka Gorenaka, ki je nanje opozoril širšo javnost ter zahteval odziv Sodnega sveta in predsednika vrhovnega sodišča.

Po poročanju Radia Slovenija je bila sodnica pred disciplinsko komisijo Sodnega sveta zdaj oproščena vseh obtožb. Da se je disciplinski postopek končal z oprostitvijo sodnice, so sporočili tudi iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle.

V odvetniški družbi obrazložitve torkove odločitve tričlanskega senata Sodnega sveta še niso prejeli, po njihovih navedbah pa "nedvomno kaže na to, da vsebina zapisov Klakočar Zupančičeve na zasebnem, zaprtem Facebook profilu ni bila protipravna". Kaže tudi na to, "da ni šlo za neprimerno in nedostojno izražanje glede trenutne oblasti in posledično tudi ni prišlo do kršitve ugleda sodstva", so zapisali.

Po oceni odvetniške družbe v zadevi ni mogla biti podana niti sodničina odgovornost za hujše posledice za ugled sodniškega poklica. Obramba je namreč zatrjevala, da se širši krog ljudi z njenimi zapisi ni seznanil zato, ker so bili ti objavljeni na njenem zasebnem in zaprtem Facebook profilu, temveč zato, ker jih je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak javno objavil na svojem blogu in so njegov zapis nato povzeli različni mediji, so zapisali v odvetniški družbi.

Sodnici po navedbah omenjene odvetniške pisarne ni bilo mogoče očitati niti naklepa niti malomarnosti za storitev očitanih ji kršitev, saj da je uresničevala zgolj in samo svojo pravico do svobode izražanja ter še to v povsem zasebni sferi in ne pri izvrševanju svoje funkcije.

Izguba mesta vodje oddelka

Že predtem je komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta ugotovila, da v ravnanju sodnice ni bilo mogoče ugotoviti kršitev načel Kodeksa sodniške etike.

Sodnica je zaradi zapisa, tudi po posredovanju ministrice za pravosodje Liljane Kozlovič, sicer izgubila mesto vodje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču. Zoper Gorenaka je zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj vložila tožbo.