Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Sodnike bi po novem imenoval predsednik oziroma predsednica republike na predlog sodnega sveta, ki bo moral predlog oblikovati z dvotretjinsko večino. Sodni svet bo imel štiri člane več. Dva iz vrst sodnikov, dva dodatna bi imenoval državni zbor, vendar ne več na predlog predsednika republike. Prav zaradi tega so sodniki, pa tudi sodni svet predlaganim spremembam odtegnili podporo.

"Ta bi bila taka, da bi po našem mnenju povsem izničila to tako imenovano depolitizacijo sodstva, pač pa bi jo okrepila in še skrila pred očmi javnosti," pravi predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Koordinator strokovne skupine Igor Kaučič pravi: "Po načelu delitve oblasti in siceršnjem razmerju ne more biti predsednik republike tako pri predlaganju kot pri imenovanju."

Bistveno je, da sodniki v sodnem svetu ohranjajo večino, njegova vloga pa se celo krepi, poudarja Kaučič: "Omenjamo profesionalizacijo sej predsednika, uvajamo dvotretjinsko večino za predlaganje kandidatov za sodnike, ki je zapisana v zakonu o sodnem svetu in jo prenašamo na ustavno raven."

Ključna skrb pa je, da bi ob spremembi ustave nastal zastoj pri delu sodnega sveta in pri imenovanju sodnikov.

"Upamo, da smo predvideli vse možnosti, ki lahko zapletejo postopek, da bo imenovanje sodnikov potekalo nemoteno," dodaja Kaučič.

Ustavna komisija bo o tem odločala predvidoma še ta mesec. Predlagane spremembe bodo potrjene, če bodo dobile dvotretjinsko podporo.